Umetna obnova gozda – trdo delo za lastnika
Čeprav lubadar na širšem ptujskem, bistriškem in ormoškem območju ter v Halozah ne povzroča tako velike škode, kot jo zaznavajo na zahodu države pa tudi na Kozjaku in delu Pohorja, to še zdaleč ne pomeni, da ni prisoten.
Da ga je na našem koncu manj, gre pripisati dvema dejstvoma: v spodnjepodravskih gozdovih ni veliko smreke in jelke oz. sta prisotni samo kot del mešanega gozda, zaradi česar lubadar nima možnosti takšne širitve, obenem pa tu posledice naravnih ujm v zadnjih letih, zlasti žledoloma in vetroloma, niso bile tako hude. Idealni pogoji za pretirano razmnoževanje podlubnikov so namreč poleg visokih temperatur prav naravne ujme, ki poškodujejo drevesa, jih naredijo ranljivejša in manj odporna.
Muhasto vreme ni za lubadarja
Na Zavodu za gozdove izvaja poostren nadzor v ogroženih gozdovih. Revirni gozdarji napadena drevesa označujejo za posek ter lastnikom gozdov izdajajo odločbe za izvedbo poseka in zatiralnih ukrepov. Kot pravijo, je najpomembnejše zagotavljanje pravočasnega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
