Arhiv Štajerskega Tednika

»Še več. Medtem ko namreč danes še vedno vsak čuva svoj vrtiček in pazi, da mu konkurenca ne prekriža načrtov, bomo že jutri morali zares stopiti skupaj,« je prepričan kmetijski svetovalec Vinko Merzel, ko beseda nanese o slovenskem kmetijstvu med epidemijo in po njej. A da ne gre za nič takega, česar človeštvo še ne bi doživelo, saj se je skozi zgodovino zvrstilo že mnogo podobnih preizkušenj. »Kljub temu pa ima trenutna nekaj posebnosti. Število Zemljanov se naglo bliža osmim milijardam, svet pa je medtem postal ena sama globalno povezana vas. Razviti svet v bistvu ne pozna več vojn in pomanjkanja; kar je bilo včeraj luksuz, je danes že pravica slehernega. A znova se je pokazalo, da je prihodnost nepredvidljiva. Seveda bomo živeli še naprej, le da bo bolj jasno, kaj res potrebujemo in česa ne, kaj je potreba in kaj privilegij. Kakorkoli se bo že svet vrtel naprej, še naprej ostaja, da je namreč naša prva in najpomembnejša potreba hrana.«

Kriza kot nova priložnost

Globalizacija je pokazala svojo šibko plat, pravi, prva poročila o vplivu epidemije na trgovanje s kmetijskimi pridelki pa so šla v smer, da odkupne cene padajo, da je trgovanje z mlekom ogroženo in odkup mesa stoji, kar je posledica zapor in ustavljenega javnega življenja. »Trgovine z najnujnejšim živilskim blagom so doživele stampedo in dajale vtis venezuelskega vsakdana. Toda kmalu so nekateri potrošniki ugotovili ali pa se spomnili, da hrana vendarle ne zraste na policah super-, vele- in hipertrgovin. Ker telefon in internet hvala bogu še vedno delujeta, so se obrnili neposredno na kmeta in tako končno dobili tisto, kar smo jim ves čas obljubljali: domače, slovensko. Drži, da je kriza zmeraj tudi priložnost, da kaj obrnemo na bolje ali začnemo na novo. Primer nauka iz krize pred desetletjem je iz sektorja prireje mleka, ko je nizka odkupna cena številne rejce prepričala, da so se bodisi začeli ukvarjati s predelavo mleka bodisi postavili mlekomate, se povezali z javnimi zavodi ali poiskali druge načine neposredne prodaje. Družinske kmetije je to pahnilo v razvoj v gospodarsko vitalna družinska podjetja, s čimer so si zagotovile obstoj, potrošnik pa je dobil najkakovostnejša živila in široko izbiro izdelkov za pošteno ceno.«

Brez izvoznega obrata z govejim mesom

Preberite več v Štajerskem Tedniku