Tik pred vrati ...
Na vsakem vogalu, vsepovsod, v gostilni, na ulici, se pogovarjamo o finančni krizi, o recesiji, o propadlem gospodarstvu, o slabem vodenju države, o politikih, ki so zapeljali našo ljubo Slovenijo. Kritiziramo in krivimo druge in še na misel nam ne pride, da bi vsaj delček krivde prevzeli nase. V nobenem primeru še nismo pripravljeni na odpovedovanje ugodnosti, ki nam bogatijo vsakdanjik, kaj šele, da bi se zavedali zmotnega načina življenja. Zadovoljni smo, da se naslajamo v vzorcih življenja, ki nam jih nudita bogastvo ali revščina. Prepričani smo, da je za naše blagostanje in tudi počutje odgovorna država in naši vrli izvoljeni politiki. Po naši sedanji miselnosti je država naša mati, ki nam reže kruh in nam daje vse ostale priboljške; pozabljamo pa, da je država le podaljšana roka vladajočega razreda, ki vodi in usmerja vse vrste politike in vse dejavnosti usmerja v lastno korist.
Največjo težavo vidim v tem, da smo pretirano vpeti v svetovno globalizacijo, ki je kriva za vse gorje na celotni Zemljini obli in seveda kriv je dogmatični sodobni trg, ki ga je izumil »turbo« kapitalizem, ki temelji na čim večjih dobičkih, na potrošniški družbi – na nas državljanih, ki zapravljamo več kot zaslužimo. Neizprosen boj za kapitalom in dobički nas je posrkal vase in nas vpel v mehanizme, ki so glavni krivci, da planet in vse na njem drvi v pogubo. Prebrisani kapitalisti, trgovci in tudi država s svojimi mehanizmi rasti družbenega produkta nas zavestno silijo v revščino, lakoto in tudi smrt.
Finančna kriza je moralni in etični defekt civilizacije, saj temelji na pohlepu in brezobzirnosti, na neomejeni rasti gospodarstva in družbenega produkta. Zemljani sveta smo iz ČLOVEKA postali le potrošniki in dolžniki. Če se ta nenehna bitka, gonja za okoli 5 % letno rastjo kmalu ne bo nehala, bomo v nekaj desetih letih požrli samega sebe. To je bolezen sodobne civilizacije in jo lahko primerjamo z najhujšo nadlogo človeštva – z rakom, zaradi katerega umira vedno več ljudi: celice raka ubijajo gostitelja in na koncu še samega sebe – ali ni to tisti naravni proces, ki vodi k samouničenju.
Premalo se zavedamo, da nas čaka še hujša kriza, ki ji bomo rekli HRANA. Še malo in nam bo pokazala svoj obraz. To bo zelo zapleteno obdobje v človeški zgodovini sodobne civilizacije. Ta kriza se je že začela, saj je že 40 držav prepovedalo izvoz hrane in z dneva v dan jih je več. V Sloveniji imamo le 30 % lastnih virov hrane in nimamo nikakršnega narodnega načrta, kako bomo napolnili markete, ko bo prišlo do pomanjkanja. Podoben položaj je tudi v Evropi, vsepovsod, tudi v sanjski deželi, v Ameriki, kjer je čedalje več ljudi lačnih. Politiki, naši in tuji, nimajo rešitve in očitno jih to še ne zanima, ali pa imajo morda kakšno čudežno formulo. Po domače povedano, vse v zvezi s tem je na globalni ravni že hudo narobe in rešitev je le na lokalnem nivoju. Potrebna je politična volja, volja kapitala in seveda ljudi, ki bodo nosilci sprememb. V slovenske markete je treba pripeljati hrano, ki jo bo proizvedel slovenski kmet, na slovenski zemlji in kar je najbolj pomembno – potrebujemo zdravo hrano
Danes je še čas, smo pa blizu, ko se temu reče prepozno, zato vsi skupaj zavihajmo rokave in začnimo z vsemi odgovornimi ustvarjalci reševati svoj jutri. Postavimo bolj zdrave temelje in zavedajmo se vsi, da so naši potomci tudi rojeni za ŽIVLJENJE. Ne dovolimo, da bomo postali njihovi rablji. Rešitev je v naši miselnosti, v nas samih – mi smo ustvarjalci našega počutja in vseh potreb, ki določajo vrednost blagostanju. Jeza naj se spremeni v smeh.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se