Arhiv Lokalno.si

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je za dolenjsko-belokranjski program Leader (začel se je lani in bo trajal do leta 2013), ki je dejansko vir financiranja razvojnih projektov na podeželju, zagotovil okoli četrt milijona evrov. Program je široko zastavljen in sega od turizma prek podjetništva do ohranjanja kulture in tradicije na podeželju. Po besedah vodje programa Jožice Povše z Razvojnega centra Novo mesto je program zaživel že lani in, če je soditi po tem, da so letos dobili kar 15 idejnih predlogov, lahko rečemo, da je kar dobro zaživel. Ker je sredstev za vse predloge premalo, so jih lahko v sklopu prvega razpisa odobrili samo osem. Naslednji razpis za uresničitev posameznih projektov bo objavljen maja letos. Celotna vrednost letošnjih projektov je okoli 500.000 evrov. Polovico jih priskrbi program Leader, 30 odstotkov mora priskrbeti lokalna skupnost, 20 odstotkov pa je lastni vložek prijavitelja in partnerjev.

Vsak projekt je po svoje zanimiv. Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega (DROT) je denimo predstavilo naložbe v obnovljive vire energije na podeželju. Gorazd Marinček je povedal, da ljudje premalo poznajo ugodnosti alternativnih virov energije in kot primer navedel solarno streho, ki zagotavlja (40 kvadratnih metrov) približno pet kilovatnih ur električne energije na uro, medtem ko jo povprečna štiričlanska družina porabi le dobre tri kilovate. Naložba se povrne v desetih letih. Ker gre za sistem, katerega življenjska doba je 25 let, pomeni, da boste imeli 15 let brezplačno elektriko in še zaslužili boste, ker boste presežke prodali v omrežje. Podobno je, če se odločite za biomaso ali predelavo starega mlina ali žage v malo elektrarno. Pomembno pa je tudi to, da ste pri takšni naložbi upravičeni do državne subvencije, ki znaša tudi do 50 odstotkov naložbe. Vse te ugodnosti pa niso namenjene samo tistim, ki se na podeželju ukvarjajo s kmetijstvom, ampak prav vsem, ki tam živijo.

Preberite še ...

Zaposlitev

Bo regres sploh izplačan?

Naslednji projekti so povezani s stavbno dediščino na podeželju. Pri tem želi RC Novo mesto, ki je nosilec projekta, omogočiti obnovo vsaj petih poslopij, ki bi bila poslej namenjena stacionarnemu turizmu. V ta okvir sodi tudi promocijski kotiček Dolenjske in Bele krajine. Ta bo v hipermarketu Mercator v Šiški v Ljubljani, zanj pa bodo pridobili 30 ponudnikov izdelkov, ki jih bodo naučili, da bodo samo tržili in promovirali lastne proizvode in storitve. Načrtno bo usmerjal v dejavnosti, ki se lahko tržijo, tudi projekt Od kmeta, kmetice do podjetnika, podjetnice. Gre še za projekte povezovanja in usposabljanja rokodelcev, ohranjanja etnološke raznolikosti podeželja in seveda za zidaniški turizem.

Posebej zanimiv je pilotni projekt testiranja čistosti avtohtone pasme kranjske čebele. To bodo delali belokranjski čebelarji v posebni testni postaji. Sestavljalo jo bo 12 čebelarjev in 330 čebeljih družin. Po besedah vodje projekta Staneta Pluta bodo ovrednotili in izmerili lastnosti čebel na območju celotne jugovzhodne Slovenije, najprej v Beli krajini. ''Na območju testiranja bomo s pridobitvijo pasemsko čistih matic trajno izboljšali stanje čistosti pasme in zmanjšali možnost mešanja predvsem z italijansko čebelo, ki se od naše razlikuje predvsem po tem, da je naša mnogo bolj pridna in delovna kot italijanska,'' je še povedal Stanislav Plut.

Predsednik lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina (LAS) Tone Hrovat je vse zapisano strnil v stavek, da je vse podrejeno promociji podeželja in pa dodatnemu zaslužku, kajti danes je že jasno, da se bodo morali tudi veliki kmetje ukvarjati še s kakšno dopolnilno dejavnostjo, ki bo v korist njim in širši skupnosti.

Nosilci projektov so včeraj z direktorico Razvojnega centra Novo mesto Mojco Špec Potočar in predsednikom skupine LAS Tonetom Hrovatom v prostorih gostilne Jakše na Drski v Novem mestu podpisali pogodbo o izvajanju omenjenih projektov.

Galerija

Arhiv Lokalno.si