M. Ž.

##IMAGE-3446775##

S strani sindikata včeraj napovedani silvestrski dodatek gostinskim delavcem vendarle ne drži. Dobili ga bodo, vendar v bistveno manjši višini, kot je bilo včeraj napovedano.

V luči zbora gostinstva in turizma, ki so ga sinoči sklenili na Čatežu, smo na Studiu D včeraj govorili o kolektivni pogodbi, za katero se sindikat gostinstva in turizma z delodajalci pogaja že nekaj mesecev. Bili naj bi tik pred koncem, o podrobnostih pogajalski strani ne želita govoriti, je pa včeraj generalna sekretarka sindikata Karmen Leban omenila, da bo pogodba zagotovo vsebovala dodatek za delo na silvestrski večer. »Z novo kolektivno pogodbo uvajamo ta dodatek, ki naj bi bil nekje v vrednosti 150 evrov,« je povedala Lebanova.

Danes se oglašajo delodajalci, ki poudarjajo, da je napoved preuranjena in napačna. Janez Ivšič, vodja pogajalske skupine delodajalcev, pravi, da nikakor ne gre za omenjeni znesek. »S kolektivno pogodbo bomo uredili status ur med 18. uro in polnočjo, kjer bo dodatek, tako kot za praznične dni, 150-odstoten.« Ivšič dodaja, da je ta dodatek precej različen od delavca do delavca, vendar nekje v razponu od 30 do nekaj evrov več bruto. »Glede na to, da je okrog 22 odstotkov odbitka za socialne prispevke in če prištejemo še davek, lahko rečemo, da znesek ne presega 20 evrov,« preračunava predstavnik delodajalcev na pogajanjih. Gre torej za dodatek med 18. in 24. uro. Naprej v jutro 1. januarja pa gostinci že zdaj dobivajo 150-odstotni znesek, ki velja za praznične dni.

Najnižje plače zagotovo višje

Z novo kolektivno pogodbo bodo vendarle najnižje plače v gostinstvu in turizmu zrasle. »Seveda je od podjetja do podjetja odvisno, koliko nad minimalno predpisano plačo bodo znašala plačila njihovim delavcem,« pravi Ivšič in dodaja, da so bile gostinske plače še v letu 1997 primerljive z ostalim slovenskim povprečjem. Danes so, priznava, več kot 30 odstotkov nižje, pri čemer poudari, da je povprečje v konglomeratu več kot 30 tisoč delovnih mest lahko tudi zavajajoče. Boljše naj bi bilo v storitvah wellnessa in ostalih novih turističnih ponudbah.

Glede druge rak rane ne le slovenskega gostinstva in turizma, pač pa širšega gospodarstva, torej glede dela na črno, predstavnik gostinskih delodajalcev s prstom uperi na državo oziroma nadzorni sistem. »Ni učinkovit, ne daje rezultatov. Pri tem pa je vendarle treba vedeti, da v večjih turističnih sistemih dela na črno ni, saj je v teh primerih notranji nadzor premočan. Kolikor gremo na manjše delodajalce, je tozadevno slabše.«

Kolektivna pogodba sicer ni akt, s katerim bi urejali to področje, ta rak rana čaka na pristojne državne inštitucije.