A. K. (Foto: A. K.

##IMAGE-3317449##

Osrednja točka včerajšnje seje krškega občinskega sveta je bila obravnava smernic za načrtovanje prostorske ureditve bodoče brežiške hidroelektrarne, ki bo imela velik vpliv tudi na krško občino. Vplivno območje elektrarne namreč sega globoko na velika vodna vira pitne vode na Krškem polju, zato svetnike skrbi, kakšen vpliv bodo imeli na podtalnico zajezitveni nasipi in zavese.

"Od te vode je odvisnih več kot polovica prebivalcev krške občine. Ker se intenzivnost obdelave na tem območju povečuje, predlagam izdelavo resne študije o možnosti nadomestnega napajanja za prebivalce," je opozoril svetnik Jože Habinc.

Veliko nejasnosti in nelagodja pa povzroča tudi predviden prostor za ravnanje z muljem in plavinami, ki v osnutku državnega prostorskega načrta še ni natančno določen. V krški občini zato predlagajo, da se takšen prostor za celotni spodnji tok Save uredi na levem bregu Save, od Zbirnega centra za ravnanje z odpadki do južne meje krške občine.

"Iz bazenov, ki bodo narejeni za mulj, se bo širil smrad. Zakaj jih boste postavili v Spodnjem Starem Gradu, kjer že imamo deponijo odpadkov?" se s predlagano rešitvijo ne strinja svetnica Marjana Planinc.

Težave z muljem so že nekaj časa nazaj rešili na področju dravskih elektrarn, kjer mulj odvaža zasebnik s koncesijo in ga predeluje v humus. Na tak način bi lahko po besedah direktorja podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdana Barbiča rešili tudi podobno problematiko na savskih elektrarnah, saj naj bi raziskave v Boštanju pokazale, da je mulj precej kakovosten.

Ker je krška občina trenutno predmet kar treh državnih prostorskih načrtov, ki občino počasi spreminjajo v največji energetski bazen v državi, prebivalci pričakujejo, da bo imela država posluh tudi za njihove potrebe. Prva priložnost za to bo, kot je povedal svetnik Vojko Omerzu, podajanje soglasja k občinskem prostorskem načrtu, s katerim naj bi se država občini vsaj malo oddolžila za velike posege v prostor.

A. Kerin