Arhiv Štajerskega Tednika

Omenjena količina naj bi bila za pet odstotkov manjša kot v letu 2019, medtem ko je bilo na hektar kmetijskih zemljišč porabljenih za tri odstotke manj glavnih rastlinskih hranil iz teh gnojil: dušikovih, fosforjevih in kalijevih rastlinskih hranil. Mineralna gnojila so vsebovala 46.012 ton rastlinskih makrohranil, kar predstavlja pol odstotka manj kot v letu poprej. Porabljenih je bilo 27.692 ton dušikovega rastlinskega hranila ali za odstotek manj kot v 2019, 9.918 ton kalijevega rastlinskega hranila ali dva odstotka manj kot leto poprej, ter 8.402 toni fosforjevega rastlinskega hranila, kar predstavlja štiri odstotke več kot leta 2019.

Če posplošimo, ugotovimo, da so kmetje hektar svojih njiv lani pognojili s 95 kilogrami rastlinskih hranil, in sicer s 57 kilogrami dušika, 17 kilogrami fosforja in 21 kilogrami kalija. Na slovenskem statističnem uradu ocenjujejo, da poraba glavnih rastlinskih hranil iz mineralnih gnojil v kmetijstvu že vse od leta 2010 ostaja na približno istem nivoju oziroma je zaznati zelo rahel upad.

Preberite več v Štajerskem Tedniku