"V Haloze sodi pravi, ne pa turški klopotec!"
Državni uradniki so pripravili odgovore na 1.888 strani pripomb, ki so jih lani podali državljani na projekt vetrnic na območju Žetal in Rogatca.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V civilni iniciativi so razočarani nad skopimi odgovorov in le minimalnimi spremembami. "Prepričani smo, da ekipa, ki je pisala te suhoparne odgovore, še nikoli ni zares stopila v zaselke Log, Čermožiše, Rogatnica, Žetale, Rogatec ali Sv. Jurij." Ob tem pa predstavnikom oblasti sporočajo, da Haložani vetrnic nočejo in jih ne potrebujejo. "V Haloze sodi pravi, ne pa turški klopotec!"
Dravske elektrarne Maribor želijo postaviti pet vetrnic višine 220 metrov, ki bi se dvigale nad drevesne krošnje na Maclju. Investicija, težka okrog 50 milijonov evrov, ima podporo ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Okoljsko ministrstvo projekt podpira kljub odklonilnemu mnenju Zavoda RS za varstvo narave. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje je zapisal, da je tako velike agregate, kot so načrtovani na Maclju, mogoče najti kvečjemu na morju. Obenem so poudarili, da ne razpolagajo s študijami, ki bi obravnavale vplive delovanja tako močnih agregatov na zdravje ljudi, menijo pa, da bi bili negativni. Tudi kmetijsko ministrstvo je ocenilo, da okoljski vplivi projekta niso bili dobro preučeni.
Toda v MOPE ponavljajo, da Slovenija pri izkoriščanju obnovljivih virov energije močno zaostaja in je med državami v EU na predzadnjem mestu, saj prehiteva zgolj Malto. Zato želijo do leta 2030 postaviti vsaj 30 večjih vetrnic, vsaka naj bi imela moč okoli 5 MW. Prav tako ocenjujejo, da razlogi za umik priprave državnega prostorskega načrta vetrnih elektrarn Rogatec niso izpolnjeni ter pričakujejo od ministrstva za naravne vire in prostor, da bodo delo nadaljevali.
Enokapnice krnijo podobo Haloz, 220-metrske vetrnice ne?
Nasprotno pa so v civilni iniciativi jasni, da vetrnice, tudi na podlagi študij, v Haloze ne sodijo. "Skozi Slovenijo je aprila potekal transport vetrnic v Avstrijo. Si znamo predstavljati, kakšen poseg bi bil transport 85 metrov dolgih elips za našo krajino, živali, vodne vire, ljudi? Do naše žage ne moremo pretovoriti 10-metrskih hlodov. Obenem odločamo o tem, ali lahko v Halozah gradimo ravne strehe, na drugi strani pa bi postavljali 220 metrov visoke vetrnice v pragozdu. Zakaj želijo graditi tako visoke vetrnice? Ker se vetrni tokovi začnejo šele na 170 metrih. Haloze so območje sonca, ne vetra. Menim, da se vplivov in posegov v okolje premalo zavedamo in premalo ščitimo svoj interes," je dejal Roman Medved.
Zato si v civilni iniciativi prizadevajo, da bi občina Žetale podala pobudo za zaščito naravne vrednote državnega pomena Belinovec ter vodnih virov. Toda svetniki, župan Matjaž Kopše in direktorica občinske uprave Maja Kramer so do tega predloga skeptični. Zaščito naravnega parka namreč vodi isto ministrstvo (za naravne vire in prostor), ki na drugi strani vodi pripravo državnega prostorskega načrta za vetrnice. "Ministrstvo želi, da se vetrnice postavijo; meniš, da lahko občinski svet z enim sklepom to spremeni? Se vam to zdi realno?" je predstavnika civilne iniciative izzvala direktorica občinske uprave. Odločitev oz. akt o začasnem zavarovanju nekega območja namreč ni v rokah občine, kar so priznali tudi v Zavodu za varstvo narave.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
