A. K.

##IMAGE-3310206##

Za krško jedrsko elektrarno je bilo letošnje leto zelo uspešno, saj je proizvodnja električne energije presegla tisto v letu 2005, ki je doslej veljalo za rekordno v 25 letih komercialnega obratovanja nuklearke. Celotna proizvodnja se je tako približala magični meji 6 teravatnih ur, kar predstavlja skoraj polovico slovenske proizvodnje električne energije.

Zastavljenih načrtov pa ni pokvarila niti junijska nenačrtovana zaustavitev, ki je zaradi zmede pri obveščanju evropske javnosti na stari celini povzročila precejšen preplah.

"Ta rezultat je posledica dejstva, da v letošnjem letu ni bilo načrtovanega remonta in s tem tudi ne daljše zaustavitve. Na visoki ravni pa je bila tudi varnost objekta, saj so bili okoljski vplivi daleč pod upravnimi omejitvami, kar je za nas izredno pomembno," je povedal direktor krške jedrske elektrarne Stane Rožman.

V naslednjem letu se nuklearki ponovno obeta letni remont, ki naj bi se začel aprila in naj bi trajal predvidoma 30 dni. Med najpomembnejše investicije sodi zamenjava celotne regulacije turbinskega sklopa, že letos pa so končali s posodobitvijo hladilnih stolpov, s pomočjo katere bodo lahko lažje obratovali v izjemno sušnih obdobjih. Takšni ukrepi so bili po besedah Rožmana sprejeti tudi v luči podaljšanja življenjske dobe elektrarne, saj so potrebe po električni energiji vsako leto večje, brez nuklearke pa bi bile cene električne energije verjetno bistveno višje.

"Jedrska elektrarna Krško je tisti proizvajalec električne energije, ki kompenzira vse ekstremno visoke cene iz ostalih virov v Sloveniji in visoke cene iz uvoza. Zahvaljujoč krški jedrski elektrarni so danes cene električne energije razumne, tako na ravni gospodinjstev, predvsem pa industrije," je bil jasen Rožman.

Sicer pa posavsko in še predvsem krško javnost v zadnjem času razburja morebitna gradnja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki naj bi ga Slovenija gradila tudi za hrvaške odpadke. Naši sosedje so po besedah hrvaškega člana uprave krške nuklearke Hrvoja Perharića takšni rešitvi seveda naklonjeni, po njegovem mnenju pa bi morala Hrvaška odlagališče tudi sofinancirati.

"Razumno in koristno bi bilo, da bi v projektu sodelovali obe državi in odlagališče tudi skupno financirali," je svoje prepričanje izrazil Perharić.

V ta namen naj bi državi prispevali denar iz posebnih fondov za razgradnjo, v katerem je imela Hrvaška septembra le slabih 50 milijonov evrov, Slovenija pa več kot 150 milijonov evrov.