M. L.

Bil je zadnja generacija učencev štirirazredne sromeljske podružnice Osnovne šole Artiče in ena prvih generacij študija obramboslovja na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, na katero se je vpisal po končani brežiški gimnaziji. Je generacija, ki je v dramski skupini nekdanjega sromeljskega Kulturnega društva Karla Destovnika - Kajuha nastopala z odrskimi igrami v domačem kraju, drugod po Sloveniji in tudi pri zamejskih Slovencih v Italiji in na Koroškem.

Mogoče so ga kdaj spreletavale misli, da bi celo ostal v Ljubljani, saj je tam ob študiju že učil na srednji vzgojiteljski šoli predmet obramba in zaščita. Toda: ob koncu četrtega letnika študija mu je umrl oče. »Ko sem v Ljubljani to izvedel, sem v eni uri spakiral stvari v študentski sobi, šel domov in ostal doma,« se spominja Ferdo Pinterič s Sromelj, ki je dokončal študij in diplomiral od doma. Z izgubo očeta je v trenutku njegova prva skrb postalo vodenje domače kmetije, na kateri so starši imeli živino in vinograd.

»Od malega sem rasel z vinogradništvom. Ampak zdaj sem bil pred dilemo: ali to opustiti ali s tem iti naprej. Odločil sem se, da nadaljujem. Začetki so bili kar težki. Ampak mislim, da kar uspešno nadaljujemo zgodbo,« pravi.

Bil je ustanovni član in prvi predsednik leta 1996 ustanovljenega Vinogradniškega društva Sromlje, pomembnega za kraj in vinogradnike. Čez čas so organizirali Festival posavskih vin Sromlje, ki je postal tradicionalen. Ocene vin s te prireditve zaradi priznane ocenjevalne komisije dosti veljajo med poznavalci. »Mislim, da nam je uspelo narediti promocijo sromeljskih in posavskih vin. Naše vinogradnike pa smo opogumili za udeležbo na zahtevnih ocenjevanjih, na katerih tudi dosegajo dobre rezultate,« je kot pobudnik tega festivala vesel uspehov.

Ob svojih dobrih zamislih v podporo vinogradništvu v domačem vinogradu na skupno dveh hektarjih, v katerem mu pomagajo tudi žena Maca ter hčerki Maja in Katja, prideluje več sort grozdja za dobro vino. Na sromeljskem ocenjevanju vina dobiva srebrne in zlate medalje. Zmagal je z modro frankinjo na lanskem Festivalu modre frankinje v Sevnici, dobiva zlate in druge medalje za različna vina na ocenjevanju na sejmu v Gornji Radgoni. Na letošnjem ocenjevanju Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije – Vinis v Brežicah je imel največ nagrajenih vzorcev, med njimi tudi modro frankinjo.

Če vinograd in klet potrebujeta celega človeka, zdaj ga imata. Ferdo se je namreč s prvim novembrom upokojil. Dotlej je bil dobrih osem let direktor brežiškega Zavoda za šport, pred tem je bil zaposlen v brežiškem podjetju KOP štirinajst let, od tega je bil deset let direktor. Še prej je bil direktor občinske uprave na Občini Brežice, kamor je prišel iz krške jedrske elektrarne, v kateri je vodil obrambne priprave.

Leta 1994 je bil izvoljen v prvi občinski svet v Brežicah. Ker je potem prevzel mesto direktorja občinske uprave, mu je zaradi nezdružljivosti prenehala svetniška funkcija. Pozneje je bil spet izvoljen v občinski svet, katerega član je zdaj drugi zaporedni mandat.

Vsaj dvajset let je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Sromlje. Že v njegovem prvem mandatu od leta 1990 do 1994 so zgradili vodovod za celotno krajevno skupnost, ki zajema šest vasi. Za zelo drago gradnjo so prebivalci s prispevki po dva tisoč evrov, preračunano v današnjo valuto, zbrali skoraj tri četrtine potrebnega denarja, preostalo so dobili od občine.

»Ta gradnja je bila v nekem pogledu odločilna. Ljudem je dala voljo, da ostajajo na domačijah, da obdelujejo vinograde in ohranjajo stare kleti in tudi gradijo nove. Tako je krajina ostala živa,« pravi Ferdo Pinterič, ki je bil vodja vodovodnega gradbenega odbora.

Krajevna skupnost je v dobrem desetletju tudi dosegla svoj cilj – do vsake naseljene domačije asfaltna cesta. Že sredi 80. let prejšnjega stoletja so z denarjem krajanov gradili telefonsko omrežje. »Tako smo zagotovili najnujnejšo infrastrukturo,« potegne črto sedanji podpredsednik krajevne skupnosti Pinterič, ki med krajevno pomembnimi naložbami omenja tudi obnovljen Dom krajanov v Sromljah in novozgrajeno vežico.

Kot član brežiškega občinskega štaba civilne zaščite, od tega okrog deset let poveljnik, se je na tem mestu moral preizkusiti v nekaj največjih poplavah v brežiški občini. Za diplomiranega obramboslovca je prišla še resnejša preizkušnja v osamosvojitvenih pripravah. »Proti jeseni leta 1990 so v naši hiši uskladiščili za poln tovornjak orožja Teritorialne obrambe. To je bilo kar nekaj ton minskih eksplozivnih sredstev, predvsem protitankovske mine. Tajno skladišče orožja smo imeli skoraj leto, do začetka vojne junija 1991,« se Ferdo Pinterič danes le še nasmehne ob spominu na tedanje srhljive dni.