splet

Zofija Haring se je rodila v družini očeta Janeza (Johanna) Kapelleta, črnomaljskega meščana, ki pa se je preselil v Metliko, in bil dvakrat poročen. Kljub temu, da se ni šolal, je opravil pomembno delo s tem, ko je opisal stara običaja: Jurjevanje v Črnomlju in Kresovanje v Metliki ter ju objavil v Carniolii.

Zofiji je bila vsiljena poroka z Teodorjem Haringom (po priimku sodeč bi lahko bil židovskega porekla - aškenaz). Očitno mu finance niso šle najbolje od rok, saj je pred pobegom v Ameriko zapustil družino v velikih dolgovih. Hčere Olge, ki se je rodila po njegovem odhodu, ni nikoli videl.

Zofija je bila smatrana kot veleposestnica v Črnomlju, a ji je poslovanje pomagal konsolidirati oče, pozneje pa je oddaja stanovanj v »dvorcu« pomenila pomemben vir prihodkov, hkrati pa je to pomenilo tudi stik s pomembnimi ljudmi tedanje družbe.

Bila je zavedna narodnjakinja in zbiralka narodnih vezenin, belokranjskih pisanic in različnega drugega ljudskega blaga. V letih 1892 -1906 je bila predsednica ženske sekcije Ciril Metodovega društva, podružnice  Črnomelj. Z odlokom okrajnega glavarstva je bila podružnica ustanovljena 21. marca 1887 in je sprva delovala kot izključno moško društvo. Ženska sekcija je bila ustanovljena 8. oktobra 1892 in prva predsednica je postala gospa Zofija Haring. Društvo je imela v času obstoja med 41 in 77 članov.

splet

Njena hiša, ki jo je podedovala od očeta, »Na suhem mostu« (del Črnomlja kjer je bil nekoč prekop pred mestnim obzidjem), imenovana tudi »Viniški dvorec«, je bila zbirališče narodno zavednih Belokranjcev in tukaj delujočih izobražencev. To so bili različni uradniki, učitelji in umetniki. Kljub občasnim stiskam je bila tudi mecen različnih umetnikov in ob večerih so k njej prihajali tudi: pravnik Fran Ogrin, okrajni glavar Martin Malnerič, slikarja Maksim Gaspari in Ferdo Vesel, veterinar dr. Josip Nikolaj Sadnikar (sicer znan zbiratelj umetniških del in starin – njegovi vnuki še vedno vodijo družinski muzej v Kamniku), adlešiški nadučitelj Božo Račič – Kume, tudi narodopisec in publicist, črnomaljski nadučitelj Franc Šetina (tudi prvi predsednik Ciril Metodovega društva v Črnomlju) ter drugi.

Hišo je ob svojem raziskovanju Bele krajine obiskala tudi Rusinja Jevgenija E. Linjova, ki je pri njej srečala učiteljico Poldko Bavdek (pomagala zbirati ljudske pevce) in pravnika dr. Juro Adlešiča (pozneje tudi ljubljanski župan), ki ji je asistiral pri snemanju na voščene valje v bližnjem hotelu Lackner. Posebno pozornost si zasluži zdravnik dr. Janez Pustotnik, Ljubljančan, ki je v Črnomlju bival dalj časa in se je s Haringovo zelo zbližal (menda jo je snubil, a Zofija ni mogla pristati, saj ni vedela kaj je z njenim izginulim možem).

splet

Zofija in Olga sta po njegovi zaslugi večkrat potovali v Ljubljano in po njegovi smrti je Zofija podedovala del njegovega imetja. V Črnomelj naj bi pohištvo in druge predmete prepeljali s štirimi vozovi.

Izobrazba Zofije ni poznana, je pa bila smatrana za izobraženko. Hčerka Olga se je želela pri uršulinkah v Ljubljani izšolati za učiteljico, a je mora šolo opustiti zaradi zdravstvenih težav. Pozneje je tudi oslepela. V okolju sta Haringovi izstopali tudi po oblekah, saj sta se oblačili veliko bolj izbrano kot druge meščanke – »po grajsko«.

Črnomelj in širša slovenska javnost sta delo Zofije Haring zelo cenila, saj je ob svoji 80. letnici dobila pomembno priznanje – diplomo Probude (oblikoval jo je Božo Račič Kume), meščani pa so se zbrali na njenem domu.

Ob njeni smrti so jo prav tako množično pospremili na zadnjo pot – dnevnik Jutro pa je objavil zapis o njeni pomembni vlogi.