L. M.

Občina Šentjernej se je odločila posvetiti večjo skrb pomembnemu arheološkemu najdišču ostalin Gutenwerd oz. Otok na Šentjernejskem polju ob reki Krki, ki je fizično zaščiteno z izvirno arhitekturno rešitvijo – leseno zaščitno streho, krito s slamo.

Gre za t. i. lebdečo streho, katere avtor je arhitekt Oton Jugovec. Streha, na katere vrednost in izvirnost so opozorili strokovnjaki, člani Zbornice za arhitekturo in drugi, je v zelo slabem stanju.

Kot pravi Patricija Pavlič, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Šentjernej, ji grozi uničenje, če se v kratkem nič ne ukrene. »Pred leti je bila streha delno porušena in obnovljena, a zdaj se je že malce nagnila. Potrebna je nova lesena konstrukcija in streha.« Celotna obnova je ocenjena na okrog 56 tisoč evrov.

· Slovenija

FOTO: Srednjeveški dan, posvečen Gutenwerdu

Na občini so ugotovili, da objekt sploh ni vpisan v register dediščine in nima statusa, ki bi zagotavljal njegovo varovanje, zato so se najprej lotili teh postopkov. Streha je bila v začetku letošnjega leta vpisana v register nepremične kulturne dediščine, za presojo posegov v območje srednjeveškega trga Gutenwerd pa je bila ustanovljena strokovna komisija, ki je podala priporočila.

Občina je izpolnila pogoje novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in nedavno prejela kulturnovarstveno soglasje za obnovo strehe. Občinski svet je na zadnji seji soglasno in po hitrem postopku sprejel še odlok o razglasitvi strehe za spomenik lokalnega pomena, in sicer začasno za leto dni, z možnostjo podaljšanja za eno leto.

Pomoč države?

Kot pove Pavlič, je to eden od pogojev, da denar za obnovo pridobijo na kakem razpisu kulturnega ministrstva, ki sofinancira tovrstne obnove in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine. V prihodnosti pa želijo pripraviti vse potrebno za razglasitev strehe za spomenik državnega pomena, za kar mora zavod pripraviti vse potrebne podlage in pogoje, postopki so dolgotrajni, saj je potrebna javna razgrnitev itd.

Tudi župan Jože Simončič poudari, da gre za kulturni spomenik, ki je izjemno pomemben v mednarodnem prostoru in tudi za državo, o čemer so se strinjali strokovnjaki in zainteresirana javnost na okrogli mizi o problematiki zaščite, varovanja in prenove lebdeče strehe, ki so jo pred letom dni pripravili v Ljubljani.

Bolj dostopno

»To znamenitost imamo pri nas že dolgo, a se žal ni z njo ukvarjal nihče. Oči nam je med drugim odprla izr. prof. Mojca Gregorski s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, da gre za enega najkakovostnejših primerov slovenske moderne arhitekture, ki spoštovanje tradicije ljudskega stavbarstva nadgrajuje s subtilnim odnosom do prostorskega konteksta.

Atraktivna streha oz. leseni objekt je tudi na naslovnici knjige o arhitekturi v svetovnem merilu,« pove župan in doda, da si niti sama stroka ni enotna o tem, kaj s tem objektom narediti, kako ga obnoviti.

»Ena struja trdi, naj to pustimo skrito v naravi za poznavalce. Naše mnenje pa je drugačno in pritrjuje drugi struji: če je streha znamenitost z vsebino, ki jo nedvomno ima, in je ne poznamo, jo je treba odpreti za ljudi.

Ta biser, ki ga očitno ne razumemo, je treba vključiti v izobraževalni proces in turizem, ga odpreti učencem, turistom, znanstvenikom idr. To pa v nadaljevanju pomeni, da je treba zgraditi ustrezno infrastrukturo: parkirišče in pot do nje, sanitarije, klopce, predstavitvene objekte … Seveda z nekim strokovnim občutkom. Vse to nas čaka v prihodnosti, a kratkoročno je potrebna nova kritina, da se obstoječa ne zruši. Potem pa bo že stroka določila pravo pot,« pravi župan.

»Zdaj je naša skrb«

Lebdeča streha od leta 1974 ščiti ostaline romanske cerkvice. Srednjeveški trg Otok oz. Gutenwerd, ki velja za evropsko pomembno arheološko najdišče naselbine, ki je zrastla na današnjem Šentjernejskem polju ob reki Krki, so pred 550 leti uničili Turki.

Zdaj prostor ob najdišču cerkvice ni prilagojen niti obisku manjših skupin. Do znamenite strehe – ta in zemljišče sta last občine, njive in travniki okrog pa so v zasebni lasti – se pride po ozki potki od cerkvice Otok.

Župan Simončič pove, da drži, da so do zdaj za Gutenwerd bolj kot Šentjernejčani skrbeli prebivalci Dobrave pri Škocjanu. »Za to sem se jim zahvalil. Hočem pa jim povedati, da je to naše in da bo odslej naša skrb, seveda pa smo za sodelovanje, saj so naši sosedje.«

L. M.