arhiv DL

##IMAGE-3558608##

Kot smo že poročali, namerava slovensko-ruska družba Caviar Biosistem, katere solastnik je Ivan Kralj iz Velikih Brusnic, v šentjernejski industrijski coni Sejmišče predvidoma letos začeti gradnjo obrata za predelavo rib, v kar namerava vložiti več milijonov evrov. Poleg tega pa je v načrtih omenjene družbe še nekajkrat večji projekt s podzemno ribogojnico za vzrejo belug in jesetrov, iz katerih bi nato pridobivali kaviar.

Toda postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja je zaustavljen. Pritožile so se namreč tri okoljevarstvene organizacije. Projekt bo tako do rešitve tega vprašanja stal, vztrajanje okoljevarstvenikov pa ga lahko tudi povsem ustavi, je za STA opozoril Kralj.

Sicer pa naj bi po postavitvi šentjernejskega obrata zaposlili približno 60 ljudi in nato njihovo število sčasoma okrepili do približno 100. Hkrati pa bi radi severno od Kostanjevice na Krki, kjer Kostakovo brežiško podjetje HPG za hortikulturo, plantaže in gradnje na lastnem posestvu načrtuje gradnjo rastlinjakov s spremljajočimi objekti, zgradili dodatne podzemne bazene za gojenje rib. Ker pri delovanju ribogojnice nastaja odvečna toplota, ki bi jo lahko uporabili za ogrevanje omenjenih rastlinjakov, se Caviar Biosistem tega podviga loteva skupaj s podjetjem HPG.

Sicer pa naj bi v Šentjerneju, dokler ne bi ustvarili lastnih virov ribjega mesa, letno predelali nekaj tisoč ton zamrznjenih rib. Med končnimi izdelki je Kralj navedel ribje hrenovke, paštete, ribje klobase, premium steklene konzerve z ribjim mesom in dimljeni ribji file, zagon proizvodnje kaviarja pa načrtujejo do leta 2024. Ciljajo predvsem na prodajo na evropskem in ameriškem trgu, je še povedal Kralj.

Okoljevarstveniki zaskrbljeni

Med pritožniki v omenjenem postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je tudi Dolenjsko okoljsko društvo, katerega predstavnik Zlatko Resman je za STA povedal, da menijo, da se bo, čeprav predstavniki podjetja Caviar Biosistem zatrjujejo drugače, iz predelovalnice rib širil smrad. Kljub temu, da so v omenjenem podjetju napovedali tudi gradnjo lastne čistilne naprave, pa okoljevarstvenike skrbi odpadna voda, katere količina naj bi bila po mnenju tega društva večja od te, kot naj bi jo zmogla šentjernejska čistilna naprava. Sam projekt jih sicer v njegovem začetnem delu ne moti in ga nameravajo budno spremljati predvsem v njegovem nadaljevanju, je še dejal Resman.