Pokopališča naj bodo parkovno oblikovana
Prihodnji dnevi so neločljivo povezani s spominom na umrle oz. razmišljanjem o vrtovih večnosti, kot je pokopališča poimenoval krajinski arhitekt Mitja Škrjanec. Za njihovo urejanje so pristojne občine, ki pa k oblikovanju večnih ležišč nikakor ne pristopajo enotno.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Lani je svoje razmišljanje oz. kritiko preureditve pokopališča na Ptujski Gori s postavitvijo spomenika Covid pokomentiral arhitekt in po rodu Ptujskogorčan Nejc Juritsch. Ureditev je označil za neprimeren poseg v okolje. Kot pravi, imajo načrtovalci in oblikovalci javnega prostora nepisano obvezo, da ostanejo skromni, saj mora njihovo delo služiti družbi v najširšem pomenu in ne manifestaciji lastnega ega. »Obenem pa imajo investitorji (občine in gospodarske družbe) dolžnost, da ponudijo okolici karseda kakovosten prostor, v skladu z njihovimi zmožnostmi ter se lotevajo prostorskih sprememb premišljeno. Za doseganje omenjenih ciljev obstaja sredstvo – javni natečaji v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.«
Dodaja, da bi morale imeti občine v obziru, da je pokopališče javni prostor počitka za naše prednike in prostor miru za vse ostale. »Zato lahko pokopališče opredelimo kot park, s čimer se tudi nekoliko ublaži konotacija morbidnosti, ki jo sicer prostor nosi. Obenem pa naj bo pokopališče oblikovano tako, da se v uporabniku nezavedno vzbudi občutek svetega, da se mu omogoči zazrtje vase, povezavo, kakršna koli že je, s tistim, ki ga obiskuje.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.