Arhiv Štajerskega Tednika

Tla so del okolja, na katerega pogosto pozabimo. Ko gre za skrb za naravo, se večinoma osredotočimo na zrak in vode, le redko pomislimo na prst, opozarja Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je poskrbel, da so se ob letošnjem dnevu slovenske hrane osredotočili prav na tla. »Tla so pomembna za čiščenje vode, za fotosintezo in tudi za hrano. Kar 95 % živil namreč dobimo iz tal. In če ta niso čista in kakovostna, tudi hrana ni dobra,« razlaga Vrščaj.

Čistost tal v Sloveniji je dobra. Izjema je le nekaj manjših odlagališč in krajev, kjer se izvaja povečana rudniško-topilniška ali metalurška dejavnost. To vpliva na tla v Celju, Jesenicah, Mežici in Idriji. Na teh območjih je bilo po podatkih Agencije za okolje zaznati preseganja opozorilnih vrednosti. Na območju Dravskega in Ptujskega polja je zemlja neonesnažena.

V širši okolici je v geološki preteklosti reka Drava postopno vrezovala strugo v neprepustno podlago in jo zasula s prodnimi rečnimi naplavinami. Zato sta danes na tem območju značilna nizka stopnja bazičnih kationov ter nizek Ph, ta tla pa tako pogovorno imenujemo kisla rjava tla. Tu zato dobro uspevata le krompir in rž, za preostale kmetijske rastline je treba tla redno apniti. Vendar pa, kot pojasnjuje Vrščaj, tla povsod ob Dravi niso enaka: »Gre za ogromen trikotnik, ki ga lahko razdelimo na tri različna območja. Na območju Hoč in Starš je zemlja najbolj rodovitna. Tu so težka rodovitna tla. V osrednjem delu so zelo propustna, in sicer še kmetijsko vzdržna, vendar niso najboljše kakovosti. V spodnjem delu pa je zelo glinasto. Tu so zato tla težja. Na tem območju, torej na območju Kidričevega, je veliko gozdov, vendar pa so slabi, saj so tudi tla slaba.« V opozorilo in vednost Vrščaj dodaja, da se pogosto obnašamo, kot da tega ne vemo, saj se na mestih, kjer je zemlja najprimernejša za kmetijstvo, gradi proizvodna podjetja, industrijske cone in letališče. Po drugi strani pa v Kidričevem, kjer bi površine, ki jih zarašča nekakovosten gozd, lahko zamenjali za industrijo, tega ne storimo. »Prevečkrat se v javnosti tolerira industrijo in za onesnaževanje krivi kmetijstvo in s tem delamo kmetovalcem veliko krivico in tudi škodo,« dodaja Vrščaj.

Preberite več v Štajerskem Tedniku