Arhiv Štajerskega Tednika

Kakovost žit, torej tudi pšenice, namreč določajo fizikalne in kemijske oziroma tehnološke lastnosti, ki so pri pšenici poleg količine surovih beljakovin, hektolitrske mase, števila padanja in deleža primes tudi vsebnost vlage. Od vsega tega je odvisno, v kateri razred bo uvrščen pridelek krušne pšenice: v najboljšega premijskega, v razred A, B1 ali B2, pa tudi, kakšno ceno bo imel na trgu. Seveda pa na ceno poleg parametrov kakovosti še bolj vplivata cena na borzah in okoliških trgih ter kalkulacija Kmetijskega inštituta Slovenije. Prav slednja je letos kmete pošteno razburila, saj je pridelavo ocenila na zanje sramotnih 148 evrov, mlinarji pa so tudi na osnovi tega izračuna postavili letošnje odkupne cene pšenice, ki so v povprečju za deset evrov nižje od lanskih. Kmetje se ne strinjajo z oceno svojega dela, ki znaša 6,6 evra, saj jo vidijo kot diskriminatorno, in zahtevajo vsaj 12,1 evra, s čimer bi, kot pravijo, kmetovo delo izenačili z delom primerljivih poklicev v kolektivni pogodbi.

Nepožeta krmna pšenica in pozne sorte

Preberite več v Štajerskem Tedniku