Sa. R.

• Ministra Boštjančiča skrbi stampedo za obrambne izdatke

Statistični urad RS (Surs) je prejšnji teden postregel s podatki, da slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju skrčilo za 0,8 odstotka in zabeležilo največji padec bruto domačega proizvoda med državami članicami EU. Surs je to pripisal upadu bruto investicij in povečanju uvoza storitev. Podatki so precej pričakovanji pomladanske napovedi 2025, ki jo je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) objavil konec februarja.

O zadnjih statističnih podatkih o gibanju BDP in pričakovanjih gospodarstva do vlade sta danes spregovorila glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Poslabšanje poslovnega okolja

Tudi v GZS so danes potrdili, da jih je podatek o padcu obsega BDP v začetku leta presenetil, a kot je dejal Gorenšček, ni nepričakovan. Gre za posledico dveh let napačnih odločitev, zaradi katerih Slovenija izgublja konkurenčnost, je dejal. Gorenšček je danes spomnil, da smo v zadnjih dveh letih sprejeli vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje. Med njimi je omenil novelo zakona o dohodnini, pa ukrepe na področju zdravstva, prispevek za dolgotrajno oskrbo in zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim se je iz Slovenije dejansko izgnalo določena podjetja.

"Vse spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih so šle v smer, da Slovenija izgublja svojo konkurenčnost, posledica tega pa je padec BDP," je dejal.

Opozoril je, da imamo v Sloveniji enega višjih davčnih primežev med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter da naša podjetja ne bežijo na sever in zahod, pač pa na vzhod. "Kljub mnogim opozorilom vlada tega ni upoštevala in ni uslišala naših prošenj k razbremenitev stroškov dela ter k razbremenitvi države in podjetij z birokratskimi ovirami," je dejal.

Gorenšček verjame, da je negativni trend še mogoče preobrniti, a ukrepati je treba takoj. Vladi zato predlaga, naj temeljito analizira razloge za padec BDP in upošteva predloge gospodarstva. "Razume naj, da višji davki in prispevki ne prinesejo vedno večjih prilivov," je dejal in opozoril, da ob pojemanju gospodarske aktivnosti tudi višji davki ne bodo prinesli večjih prispevkov v javne blagajne.

Konkretno je predlagal popravke zakona o čezmejnem opravljanju storitev ter zamik uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo oz. njegovo postopno uveljavljanje. Vlada naj razbremeni tudi stroške dela in sprejme ukrepe za pospešitev investicij, je predlagal, opozoril pa še, da je cena električne energije, predvsem za velike odjemalce, v Sloveniji višja kot drugod.

Ključni razlogi

Glavni ekonomist GZS  Ivanc je med ključnimi razlogi za padec BDP v prvem četrtletju omenil padec investicij, zelo skromno rast potrošnje gospodinjstev in rahel padec izvoza. Spomnil je na današnjo poslabšanje napovedi Evropske komisije za Slovenijo na dvoodstotno rast BDP v letu 2025 ter dejal, da v Bruslju podatka za prvo četrtletje pri tem še niso mogli upoštevati. Zelo verjetno se zna torej ta napoved izkazati za preveč ambiciozno, je menil.