Arhiv Lokalno.si

Sinoči je bila v KC Janeza Trdine v Novem mestu prireditev, na kateri je Območna obrtno podjetniška zbornica Novo mesto proslavila 40-letnico delovanja. S programom so predstavili prehojeno pot stanovske organizacije, opisali njeno delovanje in aktivnosti, vse skupaj pa popestrili s kulturnim programom, ki sta ga izvedla novomeška glasbena šola in pevka Irena Yebuah Tiran.

Po prireditvi je bila tudi priložnost za pogovor s predsednikom OOZ Francijem Bukovcem. Povedal je, da je bila prvotna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1969, namenjena predvsem druženju in reševanju najbolj perečih obrtniških problemov. Organizacija se je razvijala in leta 2007 je prerasla v obrtno podjetniško zbornico. Njena glavna naloga je zastopati člane v odnosu do države in skrbeti za izobraževanje (strokovno in splošno). ''Smo pa tudi servis naših članov. To pomeni, da zbornični strokovni sodelavci svetujejo članom predvsem na pravnem in davčnem področju, v zadnjem času pa tudi, kako pridobivati nepovratna sredstva in sodelovati na evropskih razpisih. V zbornico je včlanjenih 1370 članov. Od tega je 1100 samostojnih podjetnikov, ostalo pa so manjša podjetja oziroma vsi tisti, ki jih zakon opredeljuje, da delujejo na obrtni način,'' je zbornico opisal Bukovec.

Preberite še ...

· Slovenija

'Gre za težave, ki niso nerešljive'

''V letih po drugi svetovni vojni je bil obrtnik škodljiv element družbe, v 80-ih letih pa se je klima začela izboljševati, z nastankom nove Slovenije pa se je obrtništvo spodbujalo in vrhunec doseglo okoli leta 2000, ko nas je bilo tudi največ,'' je še pripovedoval Franci Bukovec. Dodal je, da jih je kriza sicer prizadela, a ker gre za manjša podjetja, se ne dajo in so trdoživi. Odjav dejavnosti je zanemarljivo malo, celo nasprotno. V obrtniške vrste prihajajo novi ljudje z novimi idejami.

Povedal je tudi, da je njihova dejavnost deležna razumevanja pri vladi, ki pa žal nima možnosti, da bi pomagala na vseh področjih. Sprejeti ukrepi so po Bukovčevih besedah pisani na kožo ''velikim'', pri njih pa, kjer ima posameznik v povprečju po tri zaposlene, se borijo za preživetje. ''Mi pričakujemo razbremenitev, se pravi zmanjšanje davkov in prispevkov, pričakujemo zmanjšanje birokracije, predvsem pa oživitev garancijske sheme, oziroma uvedbo posojil,'' je svoje želje opisal predsednik OOZ.

Povedal je tudi, da je bilo v obrtniških vrstah konec lanskega leta v Sloveniji zaposlenih 190 tisoč delavcev, v zadnjih osmih mesecih pa se je ta številka zmanjšala za okoli 12 tisoč, kar pa je manj od republiškega povprečja pri drugih dejavnostih. Največ jih je delo izgubilo v gradbeništvu, kjer je bilo tudi največ zaposlenih delavcev iz drugih republik, in še ti za določen čas.

''Že leta 1933 (svetovna kriza) so se s problemom šušmarjenja ubadali naši stanovski kolegi. Tedaj so povišali kazni za tiste, ki so jih pri šušmarstvu zalotili, del kazni pa so morali celo presedeti v zaporu. Danes pa ugotavljamo, da je ta stvar, posebej v storitveni dejavnosti, zelo aktualna. Gre za dobesedno odžiranje kruha poštenim obrtnikom. Vlada nam je prisluhnila in boj proti šušmarstvu uvrstila med svoje prioritete. Na nek način naj bi stimulirala tiste, ki bi naročali obrtniške usluge, in sicer tako, da bi zbirali račune in na ta način prišli do olajšav, bile naj bi 20-odstotne, pa še marsikaj bi se dalo narediti,'' je zaključil Franci Bukovec in odločno pristavil, da tisti, ki nič ne naredi, ne more biti njihova konkurenca.

Na sinočnji proslavi so podelili tudi priznanja zbornice zaslužnim članom, kako je potekala proslava jubileja, pa si oglejte v fotoreportaži Andreja Matiča.

Galerija

Arhiv Lokalno.si