Arhiv Lokalno.si

Vsak dan beremo, poslušamo in gledamo, kako svetovna kriza vse bolj prodira tudi v našo deželo. Vsi govorijo o velikih tovarnah, ki odpuščajo delavce, zmanjšujejo proizvodnjo in se nadlogi upirajo po svojih najboljših močeh. Nas pa je zanimalo, kako se z njo spopadajo majhni obrtniki v svojih storitvenih dejavnostih. Obiskali smo šiviljo, čevljarja, frizerko in odvetnika.

''Kriza se pozna toliko, da imava s sodelavko vse več dela, saj ljudje precej bolj kot nekoč prinašajo stara oblačila, ki jih želijo predelati, pokrpati ali kaj podobnega,'' je povedala šivilja Anica Jeršin in dodala, da opaža še eno stvar: ''Ljudje kupujejo oblačila slabše kakovosti, ki so potrebna dodelave, že ko jih prinesejo iz trgovine. Slabo so zašita, kot da ne bi bilo končne kontrole." Anica še pove, da je pri njih vedno dovolj strank, tudi zato, ker je šivilj vse manj. Z zaslužkom se ne more ravno pohvaliti, saj za hlače, ki jih na primer stranka v trgovini plača s petimi evri, enostavno ne more popravila zaračunati, kot da bi jih sama sešila. "Če hočeš preživeti, moraš zamenjati veliko zadrg, pokrpati veliko lukenj, skrajševati in predelovati od jutra do večera," je še povedala Anica, ki ima svoj lokal pod Kapitljem. Da so neprijazni časi, pa je po njenem mnenju znamenje tudi to, da je vse več strank takšnih, za katere je vseskozi mislila, da živijo razmeroma solidno in da jim nič ne manjka.

Henček Kolenc je čevljar že štiri desetletja: ''Da je kriza, vidim po tem, da ljudje vse bolj kupujejo poceni obutev, ki pa je temu primerno nekakovostna. Ženske pete se lomijo kot suhe veje v vetru. Gre za umetne materiale, ki jih je težko šivati, še težje lepiti."

Henček pa seveda nikogar ne odslovi. Za majhen denar popravi praktično vse, kar se popraviti da, ker ve, da ljudje nimajo denarja: ''Včasih za kakšno popravilo porabim celo uro in še več in seveda vsega tega ne zaračunam. Kadar gre za usnjeno obutev, je vse mnogo lažje, še lažje pa bi bilo, če bi ljudje bolj skrbeli zanjo. Veste, usnje terja nego, sicer vas bo vsak dež zmočil v podplate." Sicer pa pove, da je v cenenih čevljih cenen material, in če se loti popravila takšnih, porabi veliko časa in zato je v delavnici od jutra do mraka. Tudi torbice, pasove in drugo usnjeno galanterijo vam bo popravil. Še več bi postoril, če bi imel kakšnega pomočnika, a mladih čevljarstvo žal ne zanima.

Sonja Jarc ima frizerski salon na Drski v Novem mestu: ''Ljudje varčujejo na vseh koncih in krajih. K frizerju v zadnjem času prihajajo z že umitimi lasmi, tudi barvajo se sami, k nam pa pridejo, da jim njihov trud popravimo. To je za stranko, če vse sešteje, sicer še dražje, a tako pač je. Na srečo smo mi prijazen frizerski salon, tako da se tudi dogovorimo za ceno in kakšno uslugo tudi ne zaračunamo."

Sonja opaža, da se ženske v zadnjem času vse bolj odpovedujejo barvanju las. Za moške pa pove, da so zanimive stranke, ki še vedno pustijo solidno napitnino: ''Moški tudi niso zahtevni in sploh ne komplicirajo kot nekatere ..." Ali je to dobro ali ne, bi vedele povedati boljše polovice. Pa jih ne bomo vprašali, ker bi zagotovo pokvarile sliko, ki jo imajo moški o sebi.

''Čeprav je kriza, se ljudje nič manj ne prepirajo in tožarijo," je povedal Borut Tiran, ki ima v Novem mestu odvetniško pisarno. ''Edino, kar opažam, je, da podjetja podaljšujejo plačilne roke, česar pa pri fizičnih osebah ni. Slednji se najpogosteje tožijo zaradi potekov meje (jim je država za zgled?), veliko primerov imam v zvezi s posojanjem denarja, odškodninsko pravo je tudi krepko zastopano, na kratko rečeno - je zelo pestro."

Borut pove, da sicer ne bi mogel reči, da so fizične osebe boljši plačniki: ''Vse je bolj odvisno od iznajdljivosti odvetnika. Veste, tu zelo velja 'bolje drži ga, kakor lovi ga'. Takšnih, ki bi na vsak način hoteli plačati storitev, praktično ni." Kot zanimivost je Borut tudi povedal, da včasih opozori stranko, da nima prav in da ne kaže iti s tožbo na sodišče: ''Pa mi praviloma ne verjamejo in gredo k drugemu odvetniku."

Ljudje dragi, res je, da mora denar krožiti, resnica pa je tudi ta, da nikoli ni bilo vredno poceni kupovati (tudi dobro blago se da popravljati - celo še bolje) in nekoč boste morda spoznali, da se ni vredno pravdati. Lepa beseda bi morala lepo mesto najti.