##IMAGE-2236571##

Dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto in okoljskega poročila za Občinski prostorski načrt z revidiranim dodatkom za varovana območja je javno razgrnjen do vključno torka, 22. aprila v prvem nadstropju Mestne občine na Seidlovi cesti 1 (v delovnem času občinske uprave) in v Kulturnem centru Janeza Trdine (vsak delovni dan od 8. do 15. ure) ter na sedežih krajevnih skupnosti. Pripombe in predloge je v knjigo pripomb možno vpisati na vseh omenjenih krajih javne razgrnitve, zbirajo jih tudi po pošti na naslovu Mestne občine Novo mesto, Oddelek za prostor, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, možno jih je podati tudi ustno na zapisnik na javnih obravnavah. In ena od javnih obravnav je na vrsti danes ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
Da boste na javno obravnavo prišli pripravljeni, si dokument lahko ogledate tudi na spletni strani Mestne občine Novo mesto. Mi pa vam v nadaljevanju ponujamo nekaj poudarkov iz dokumenta.

'Romska naselja se uredijo in delno razširijo (Brezje, Šmihel in Poganci), naselje na območju Drgančevja se ukine, predvidi pa se povsem novo romsko naselje na območju vzhodno od Ukrata (Mrzla dolina),' je zapisano v 46. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto, ki navaja koncept razvoja naselja Novo mesto.

Omenjeni prostorski dokumenti sicer zajemajo številna področja in predvidevajo razvoj posameznih območij. V omenjenem odloku med drugim zasledimo, kako bo Mestna občina ohranjala čistne vodne vire, kakšne fasade in nakloni streh so zaželeni ob gradnji, katera območja so predvidena za razvoj turizma, katera za gospodarske cone in katera za oboje. V različnih členih pa dokument omenja tudi romska naselja in iz njega predvsem izhaja, da bo občina največja romska naselja, kot so Brezje, Šmihel in Poganci, ohranila in poskrbela za razvoj ali celo širitev. Dve manjši naselji, ob načrtovanem Univerzitetnem kampusu in na Otočcu, pa sta predvideni za rušenje.

Dokument, ki ga je pripravila družba Acer, pravi: 'Predlagana je ohranitev obstoječih romskih naselij, razen romskega naselja v Drgančevju, ki leži na robu načrtovanega Univerzitetnega kampusa, in romskega naselja na Otočcu, ki z lego tik ob turističnem kompleksu Otočec omejuje njegovo delovanje in močno zmanjšuje razvojne potenciale. Preostala romska naselja se bodo komunalno opremila; opredelila in uredila se bodo stavbna zemljišča in izvajali ukrepi na področju urejanja prostora in na drugih ustreznih področjih.'

Novomeška občina naj bi po teh načrtih uredila večja romska naselja, v veljavi tako ostaja tudi 'Zazidalni načrt Romsko naselje Žabjak'. Širitev ostalih, manjših naselij bodo preprečili: 'Sanacije neurejenih romskih naselij, ki so nastala in se širijo bolj ali manj nekontrolirano, je treba načrtovati celostno, v okviru celotne občine. Občina zagotovi pripravo ustreznih strokovnih podlag za urejanje posameznih naselij (zazidalni preizkusi, regulacijski načrti ipd.), vključno z urejanjem statusa zemljišč in njihovega komunalnega opremljanja. To velja predvsem za večja romska naselja, ki so stalna, in v katerih so prebivalci pripravljeni sodelovati. V primeru preostalih, manjših romskih zaselkov in gradenj je treba preprečevati njihovo širjenje in poiskati možnosti za preselitev na območje naselij, ki so bodo kompleksno in načrtno urejala kot romska naselja.'

Iz omenjenega odloka le še nekaj načrtov o razvoju občine, povezanim s stanovanjsko gradnjo: v bližini Gabrja, Podgrada so predvidene ureditve turističnih (apartmajskih) naselij in v bližini Gorenjega Suhadola ureditev počitniškega naselja; na območju Kremenjaka pri Stranski vasi se uredi novo stanovanjsko naselje, delno s prekategorizacijo obstoječe vinogradniške poselitve, delno z zapolnitvijo z novimi stanovanjskimi hišami; na južnem in severnem delu mesta se predvidevajo večje širitve stanovanjske pozidave, predvsem v Bučni vasi, Regrči vasi in Šmihelu ter v Žabji in Gotni vasi; na Otočcu je predviden predvsem razvoj turizma itd.

Kaj pa samo Novo mesto? Navajamo le nekaj načrtov:

- Poselitev Novega mesta se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in večjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave in za območja prenove ter posebej ob mestnih vpadnicah in na območjih vozlišč.

- V Novem mestu se zagotavljajo nove površine za stanovanjsko gradnjo različnih oblik (enodružinsko, vrstno, bloki), prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje.

- Razvoj mesta se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten mestni nepozidan prostor (Marof, mestni gozdovi in druge nepozidane vzpetine ter obvodni prostor Krke in pritokov).

- Družbene dejavnosti se načrtujejo kot nujna infrastruktura novih stanovanjskih območij (šole, vrtci, igrišča) oz. kot dopolnitev ponudbe mesta (poleg univerze s kampusom v Drgančevju se načrtuje še arheološki park z muzejem na Marofu).

- Za potrebe športa in prostočasnih dejavnosti se razvijajo Portoval, kompleks pri Velodromu v Češči vasi in načrtovan nov kompleks severno od Univerze v Drgančevju.

- Kmetije se postopno preselijo iz območja mesta na ustreznejše površine ali pa (npr. na Marofu) svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam.