Največje pasti letošnjega kletarjenja
V dobrem desetletju so se vinogradi na Slovenskem skrčili za četrtino. Razlogov je več: od nizkih odkupnih cen in podcenjenosti vina do zlate trsne rumenice, ki redči vinogradniške vrste, ter mladih, ki v vinogradništvu ne vidijo veselja ali izziva. Manjše vinograde tako ohranja predvsem starejša generacija, posledično pa je pričakovati, da se bodo površine še krčile, meni Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega KGZ.

O težavah vinogradnikov, ki jim je letos vretje povzročalo nemalo težav, pa je Rebernišek, tudi sam izkušen vinogradnik, dejal: »Največja napaka pri manjših pridelovalcih je, da ne vključijo kvasovk in ne pripravijo kakovostnega kvasnega nastavka. Druga težava je lahko prevelika uporaba žvepla, s katerim zmotijo proces fermentacije, ali nespametna uporaba sladkorja. Nekateri vinogradniki fermentacijo zaradi želenih ostankov sladkorja tudi prehitro prekinejo, menim, da je to napaka, saj morajo za ta namen dodati preveč žvepla in se nato borijo z njegovimi ostanki. Za naša območja priporočam suha vina, kar pomeni, da vinogradniki pustijo, da mošt povre, posledično je nato manj težav pri kletarjenju in še kisline se lepo zaokrožijo.«
Splošnih priporočil za kletarjenje Rebernišek ne more podati, saj da so primeri zelo različni. »Bo pa večina društev v tem mesecu organizirala delavnice, na katerih bodo lahko vinogradniki izmerili osnovne parametre, torej stopnjo kisline, ostanke nepovretega sladkorja ter stopnjo žvepla, ob organoleptični oceni pa se bo dal tudi nasvet za nadaljnjo nego. Menim pa, da letnik ne bo preveč zahteven za kletarjenje, vsaj za tiste vinogradnike to velja, ki niso pretiravali z dvigom sladkorne stopnje.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se