Nabavni vrh: ameriška carinska politika v dobavne verige vnesla negotovost
Raven globalne negotovosti je najvišja doslej, kar močno vpliva tudi na nabavne postopke, so poudarili nabavni strokovnjaki na današnjem Nabavnem vrhu.

Strokovnjaki so kot enega najpomembnejših ukrepov v takšnih razmerah izpostavili prehod na sistematično obvladovanje tveganj. Nujno je tudi pozorno spremljanje sicer zelo hitrega razvoja dogodkov.
Ameriška trgovinska politika kot vir nestabilnosti
Ameriška protekcionistična trgovinska politika je zamajala svetovno gospodarstvo in vnesla veliko nestabilnosti v dobavne verige, je na današnjem dogodku, ki ga je v Ljubljani organiziralo Združenje nabavnikov Slovenije, dejal predsednik združenja Srečko Bukovec. "Carine so beseda leta 2025," je poudaril in opozoril, da je nadaljnji razvoj dogodkov na tem področju zelo nepredvidljiv.
Kot je dejala Katja Zajc Kejžar z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, so viri negotovosti različni, vsi pa vodijo v večjo geoekonomsko razdrobljenost ter bolj polarizirano politiko in družbo na Zahodu. Politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa spodkopava enotnost Zahoda, kar je ob naraščajoči moči Kitajske zelo problematično. "EU ima ekonomsko moč, a je ne uspe prenesti v geopolitični vpliv," je poudarila.
Povprečna efektivna carinska stopnja za uvoz v ZDA je 18,2-odstotna, kar je najvišja raven od leta 1934. Še bolj problematična kot višina je diskriminatoren, morda celo nezakonit način uvajanja carin, je dejala. Tudi Trumpovi trgovinski dogovori po njenih besedah niso običajni regionalni trgovinski sporazumi. Kar se tiče odziva na carine, pa je poudarila, da nobena druga država ne zvišuje carin na splošno, temveč se večinoma odloči za liberalizacijo trgovinskih odnosov z drugimi državami.
V naslednjih petih letih bi se lahko preusmerila četrtina svetovne trgovine
Večina scenarijev po besedah Katje Zajc Kejžar napoveduje dodatno povečanje geoekonomske razdrobljenosti. Po nekaterih ocenah bi se lahko v petih letih preusmerila četrtina svetovne trgovine. Izguba svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) bi lahko po izsledkih raziskav dosegla do 12 odstotkov, kar je sicer res skrajni scenarij. V takšnih scenarijih je nujen prehod na sistematično obvladovanje tveganj. Tradicionalni modeli na tem področju postajajo vse manj učinkoviti, je izpostavila.
Maja Bednaš iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je predstavila napovedi za slovensko gospodarstvo. Rast BDP naj bi prihodnje leto namesto prvotno predvidenih 2,4 odstotka dosegla 2,1 odstotka, leta 2027 pa naj bi se okrepila na 2,2 odstotka. "Največji tveganji sta morebitno zaostrovanje protekcionističnih ukrepov ZDA in povečanje negotovosti," je poudarila.
Za mnoge breme tudi visoka cena energentov
Mnoga podjetja se v zadnjih letih soočajo tudi z visokimi cenami energentov. Kot je dejal Jan Bohinec iz družbe Gen-I, je optimalni trenutek za zakup električne energije za leto 2026 letošnji oktober. Pred zimo se pričakuje povečana cenovna volatilnost, kar pomeni večje tveganje višjih stroškov zakupa, je opozoril.
Predsednik uprave družbe Resinex, ki se med drugim ukvarja z distribucijo polimerov, Daniel Janežič pa je nabavnike pozval k zmanjšanju odvisnosti od enega dobavitelja oziroma dobaviteljev na istem zemljepisnem območju. Nujno je tudi zmanjševanje ogljičnega odtisa, je poudaril.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se