L. M.

Marko Mlakar je leta 2009 v Jarčjem vrhu prevzel domačo kmetijo, ki se že od leta 2006 ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Prisegajo na zdrav način prehranjevanja, zato odločitev za ekološko pridelavo ni bila težka.

Mlakarjevi obdelujejo okrog 14 hektarov zemljišč in pridelujejo krmo za živino - imajo blizu 14 glav govedi, na okrog petih hektarih pa od leta 2014 pridelujejo različne vrste krušnih žit, namenjenih za pridelavo moke. Na njihovih njivah rastejo stare sorte pire, ajde, rži, pšenice in koruze, »ki so bolj odporne na bolezni in škodljivce in manj zahtevne glede tehnologije pridelave. Ti pridelki so sicer količinsko manjši, a to odtehta njihova boljša kakovost in okus,« pove Marko in poudari, da njihove njive ne poznajo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil. To dokazuje ekološki certifikat, ki ga je treba pridobiti vsako leto znova. »Trudimo se ohraniti njive čim bolj čiste, brez škropljenja. Zato prisegamo na kolobarjenje - tri leta sejemo žita, dve leti deteljo,« pove Marko in doda, da se učijo iz izkušenj, je pa letina odvisna od leta do leta. Lanski pridelek je bil kar dober, letos pa tudi.

L. M.

Tudi storitve s kmetijsko mehanizacijo

Lani so Mlakarjevi na kmetiji registrirali dopolnilno dejavnost, ki obsega mlinarstvo, proizvodnjo sadnih in zelenjavnih sokov ter storitve s kmetijsko mehanizacijo. Zato so kupili mlin za mletje moke ter luščilec za luščenje in čiščenje žit. Meljejo ne le svoja žita, ampak uslugo mletja in čiščenja žita nudijo tudi drugim, ki žito pridelajo sami in bi radi uživali svojo pridelano hrano. Mlakarjevi v glavnem ponujajo krušno in polnozrnato pirino in pšenično moko, ajdovo, koruzno in rženo moko, zdrob in otrobe. Da je njihova mokar res kvalitetna, jo meljejo sproti, da ohrani hranilne snovi, minerale in vitamine. Kot pravi Marko, je najbolj prodajana pirina moka, ki je kar nekakšen trend, najboljši kupci pa so mlade družine, ki prisegajo na zdravo hrano. Pirine moke pridelajo največ. Moko v glavnem prodajo doma, nekaj tudi na raznih sejmih.

V prihodnje nameravajo širiti ponudbo kmetije in pridelati še več različnih vrst žit, »saj se zavedamo, da je najprimernejša in najbolj zdrava lokalno pridelana in predelana hrana,« pravi Marko, po poklicu dipl. ing. zootehnike, zaposlen na KGZ Novo mesto. Tudi žena Staša je zaposlena, a ker pri delu na kmetiji poprime vsa družina z dvema otrokoma, za enkrat zmorejo vse obveznosti.