Občina Dolenjske Toplice

Analiza Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o izpolnjevanju obveznosti po zakonu o zaščiti prijaviteljev v samoupravnih lokalnih skupnostih je pokazala, da imajo notranjo prijavno pot za prijavo kršitev vzpostavljene skoraj vse slovenske občine. Prijavne poti do zaključka poročila ni vzpostavila le Občina Dolenjske Toplice

Analiza se je osredotočila na pregled izpolnjevanja obveznosti pri 66 občinah, ki KPK niso poročale statističnih podatkov za leto 2024. To morajo sicer vsi zavezanci storiti do 1. marca za preteklo leto. Komisija je ugotovila, da je med temi občinami 36 občin v celoti vzpostavilo notranjo prijavno pot, 11 občin je to storilo, vendar niso imele posebnega elektronskega naslova ali telefonske številke za prejem notranjih prijav, do katerih bi imel dostop le zaupnik, 19 občin pa notranje prijavne poti sploh ni vzpostavilo, čeprav bi to morale storiti do maja 2023. 

Med občinami, ki so imele vzpostavljeno prijavno pot, občini Cerkno in Šalovci do 1. oktobra 2025 KPK nista posredovali podatkov za leto 2024. Sta pa to storili v oktobru. Komisija je občine opozorila, da opustitev poročanja predstavlja prekršek, za katerega se lahko kaznuje občina in odgovorna oseba občine.

Zoper 19 občin, ki notranje prijavne poti niso vzpostavile, je KPK uvedla prekrškovni postopek, saj je nevzpostavitev notranje poti po omenjenem zakonu sistemski prekršek. V 17 postopkih je bil izrečen opomin, v enem primeru globa v višini 400 evrov, en postopek pa še ni zaključen. Do zaključka poročila o analizi je notranje prijavne poti vzpostavilo 18 občin, tega ni izvedla le Občina Dolenjske Toplice.

Zakon, ki je v veljavi od leta 2023, je določil obveznost vzpostavitve notranje poti za prijavo kršitev iz delovnega okolja. Organizacije so morale urediti poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav, določiti ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in imenovati zaupnika ter sprejeti poseben notranji akt, v katerem opišejo notranjo pot za prijavo.

Notranjo prijavno pot morajo vzpostaviti subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi, pri čemer morajo občine vzpostaviti notranjo pot za prijavo kršitev ne glede na število zaposlenih. KPK poudarja, da je vzpostavitev notranje prijavne poti na primeren način zelo pomembna, saj omogoča hitro odkrivanje kršitev v delovnem okolju, institucija pa lahko sama takoj ukrepa.

Prijavitelji kršitev so eden od pomembnih dejavnikov pri razkrivanju korupcije ter drugih nezakonitih in neetičnih ravnanj, s svojimi informacijami pa lahko bistveno prispevajo ne le k ustreznim sankcijam, pač pa tudi k odpravi nepravilnosti in preprečevanju škode, so zapisali na KPK. Komisija pri svojem delu zaznava, da je področje lokalne samouprave še posebej izpostavljeno tveganjem za kršitve predpisov, zato je v prvi analizi s tega področja obravnavala občine.

Za primere, ko prijavitelj meni, da notranja prijava ne bo učinkovito obravnavana ali da obstaja tveganje povračilnih ukrepov, obstajajo zunanje poti za prijavo, in sicer 25 institucij, med njimi je tudi KPK.