Reuters

"To je nad pričakovanji in v imenu Slovenije sem zelo vesel, da je bila Slovenija pobudnica in da smo uspeli zbrati tako veliko denarja," je poudaril obrambni minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle.

Od 809 milijonov evrov za BiH je 138 milijonov evrov dejanskih donacij in 671 milijonov evrov ugodnih posojil. Od 995 milijonov evrov za Srbijo je 116 milijonov donacij in 879 milijonov evrov ugodnih posojil. V regionalni ovojnici pa je vseh 41,4 milijona evrov donacij.

"Škoda je ocenjena na približno štiri milijarde evrov in danes smo zbirali sredstva, ki so nujno potrebna, da se življenje vrne nazaj v ustaljene tirnice. Pri tem je zlasti pomembno, da se bodo otroci jeseni lahko vrnili v šolske klopi in se bodo tisti, ki so morali zapustiti domove, še pred zimo lahko vanje vrnili," je poudarila premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle.

Slovenija je poleg 3,6 milijona evrov, ki jih je prispevala že pred donatorsko konferenco, danes donirala še dodaten milijon evrov pomoči.

BiH potrebuje predvsem sredstva za obnovo hiš, šol, rudnikov, tovarn in infrastrukture, saj se sicer otroci jeseni ne bodo mogli vrniti v šole, ljudje pa pred zimo na svoje domove. Pri pomoči Srbiji pa je poudarek na obnovi energetske infrastrukture.

Poleg takojšnje pomoči je treba nujno zagotoviti sredstva za preprečevanje podobnih tragedij - ustrezno upravljanje voda, civilno zaščito in hidrološko napovedovanje - ter pomoč pri čiščenju min, ki so jih poplavne vode odnesle z označenih minskih polj.

Na konferenci so najprej predvajali filme o katastrofalnih poplavah v BiH in Srbiji. Nato so udeležence nagovorili komisar za širitev Štefan Füle, komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, slovenska premierka ter francoski zunanji minister Laurent Fabius. Sledila sta osrednja govora - predsedujočega predsedstvu BiH Bakirja Izetbegovića in srbskega predsednika Tomislava Nikolića.

Majske poplave v BiH in Srbiji, najhujše v zadnjih 120 letih, so prizadele več kot milijon ljudi. Tisoči so morali zapustiti domove, uničene so hiše, šole, bolnišnice in poslovne stavbe. Največja gospodarska škoda je na nepremičninah ter v kmetijstvu, transportu in energetiki.