M. M.

M. M.

M. M.

Štiri tematske delavnice, javne razprave za širšo javnost, ki jih je v okviru nastajajoče Strategije razvoja Mestne občine Novo mesto do leta 2030 pripravila občina v sodelovanju z Razvojnim centrom Novo mesto, so ponudile zanimiva razmišljanja sodelujočih in številne zaključke, ki bodo izhodišče za njeno pripravo. Zadnji dve sta bili posvečeni družbenim dejavnostim in gospodarstvu.

Sodelujoči na omizju na temo predšolske in osnovnošolske vzgoje so za področje vrtca v svojih zaključkih med drugim izpostavili vključevanje romskih otrok v vse vrtce v čim večjem številu, da bi se lahko čim bolj pripravili na šolo, povečanje oz. razširitev vrtčevskih kapacitet, vzpostavitev mobilnega kadra, skupnega za vse vrtce, ki bi po potrebi nadomeščal povečane bolniške odsotnosti, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v vrtec… Veliko izzivov pa občino, kot kaže, čaka tudi na področju osnovnošolske vzgoje. Redne programe bo treba okrepiti s projektnim delom in raziskovalnimi nalogami, urediti učilnice v naravi in šolska igrišča, vse osnovnošolske otroke vključiti v osnovne šole in ne socialnovarstvene zavode in jim pomagati z alternativnimi oblikami, izboljšati stopnjo varnosti v okolicah šole in v samih šolah in – povsem konkretno – osnovni šoli Center v Novem mestu zagotoviti primerno šolsko telovadnico…

NUJNO POVEZOVANJE ŠOLSTVA IN GOSPODARSTVA

Udeleženci omizja na temo srednješolskega, višješolskega in visokega šolstva so predvsem poudarili pomen povezave izobraževalnih institucij z gospodarstvom. Zaradi razkoraka med predvsem teoretičnim znanjem dijakov in študentov, ki zaključijo izobraževanje, so menili, da je treba uvesti intenzivnejše sodelovanje med šolami in gospodarstvom pa tudi drugimi organizacijami in potencialnimi ponudniki zaposlitev. Tako je pri podjetnikih treba ustvariti pogoje in jih prepričati, da se jih čim več vključi v izvajanje sistema vajeništva, oblikovati mentorske sheme pri malih in srednjih podjetjih, v katere bodo vključeni izkušeni podjetniki in strokovnjaki z različnih področij, ne nazadnje pa je pomembno tudi vseživljenjsko izobraževanje staršev kot pomembnih sooblikovalcev poklicnih odločitev svojih otrok.

KULTURA KOT NAČIN ŽIVLJENJA

Kultura mora ostati navada in ne prisila, bi lahko z nekaj besedami povzeli zaključek omizja o kulturi. To bo možno doseči s kulturno vzgojo, ki bi se začela že z vključitvijo otrok v različne programe od predšolske vzgoje naprej. Seveda je za izvajanje različnih kulturnih vsebin predpogoj ustrezna in urejena kulturna infrastruktura. Med drugim so izpostavili zaključek obnove atrija Knjižnice Mirana Jarca, gradnjo nove kulturne dvorane, popolno zaporo Glavnega trga kot primernega prizorišča za kulturne in druge družabne dogodke ter gostinsko/butično ponudbo, oblikovanje kulturne četrti v mestnem jedru, obnovo Narodnega doma, Arheološki park na Marofu. Vsi so izrazili tudi željo po enotnem portalu dogodkov, v katerega bi se vpisali vsi dogodki – od kulturnih do športnih in družabnih, da bi se čim bolj izogibali prekrivanju dogodkov. Strinjali so se še, da bi kulturno identiteto lahko gradili na arheologiji in bogatem zgodovinskem izročilu iz halštatskega obdobja, vse to pa tudi povezali in prepletli z aktualnimi kulturnimi dogodki, vrhunskimi ustvarjalci in festivalskim dogajanjem.

NOVA DVORANA, BAZEN IN IGRIŠČA

Športniki potrebujejo novo večnamensko vadbeno dvorano, 50-metrski bazen in urejena igrišča za različne športe (nogomet, odbojka, in-line hokej, drsališče, balinišče, BMX steza…). Izpostavili so razvoj vodnih športov, ureditev čolnarne, peš in kolesarskih poti, pri obnovi in dograditvi obstoječe športne infrastrukture pa ureditev mestnega stadiona na Portovalu in športnega parka na Loki, obnovo bazena na osnovni šoli Grm, nadkritje velodroma v Češči vasi in skrb za otroška in športna igrišča v lasti občine. Udeleženci omizja za področje športa so menili, da bi morali v občinskem proračunu povečati odstotek denarja, namenjenega za področje športa, trenutno ga je od 2 do 2,5 odst., primerljive občine pa ga imajo tudi do 5 odstotkov, pa tudi sofinancirati različne programe, saj je želja vseh, da se čim več občanov vključi v različne oblike športnih aktivnosti. Športno udejstvovanje v vseh življenjskih obdobjih je namreč pomembno za zdravje občanov.

Tudi o tem je razpravljalo omizje za zdravstvo in socialo. Občina bo morala še veliko storiti na področju storitvenih programov za starejše občane, duševnega zdravja občanov, ureditve infrastrukture za slabovidne in gluhe, priskrbeti bivalne kapacitete za posebne ciljne skupine (oskrbovana oz. varovana stanovanja in dnevni centri za starejše, bivalne enote za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju) in poskrbeti za različne oblike preventivnih programov, tudi za otroke in mladostnike, saj strokovne službe s področja duševnega zdravja ugotavljajo, da je vse več otrok in mladostnikov, ki potrebujejo psihiatrično oz. psihološko obravnavo zaradi motenj hranjenja, depresij…

GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO IN TURIZEM

Na gospodarski delavnici so sodelujoči menili, da lahko občina k razvoju na tem področju prispeva z večjimi spodbudami in programi za podporno okolje, spodbujanjem mladih v podjetništvo, predstavitvami in subvencioniranjem nekaterih deficitarnih poklicev, denimo na področju lesarstva, opremljanjem con in vzpostavljanjem ugodnih pogojev za preselitev kadrov v Novo mesto ter večjim sodelovanjem pri naročilih z domačimi podjetji, pri čemer cena ne sme biti edini kriterij.

Slednje bi veljalo tudi za kmetijstvo, kjer so menili, da je treba lokalno pridelano hrano spraviti v podjetja in zavode, tu pa je lokalna skupnost lahko iniciator povezovanja med kmetijami in javnimi zavodi, ter več pozornosti nameniti tudi promociji lokalnih ponudnikov in proizvodov, pri tem so izpostavili ureditev glavne tržnice in postavitev manjših v okolici, vzpostavitev t.i. kmetijskega kotička na spletni strani mestne občine… Med drugim so opozorili, da so prostorske omejitve razvoja kmetij cokla njihovega razvoja. Spodbujati bi bilo treba povečevanje kmetijskih zemljišč z operacijami, kot so menjave in komasacije z agromelioracijami, razvojna politika mestne občine pa bi morala biti usmerjena v povečanje denarja za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Dodali so, da velik problem razvoja kmetij predstavljajo tudi škode, ki jih povzročijo Romi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter kraje pridelkov in živali. To bi bilo treba reševati v sklopu reševanja celotne romske problematike in vzpostaviti ustrezen sistem, so menili. Dotaknili so se tudi povezave kmetijstva in turizma, ki ima na tem področju kar nekaj možnosti.

Pri načrtovanju trajnostnega razvoja turizma so zbrani med svojimi ugotovitvami navedli kar nekaj takšnih, ki se navezujejo na tiste, do katerih so prišli tudi na preostalih delavnicah – denimo ureditev infrastrukture na reki Krki in ob njej ter kolesarskih poti, spodbujanje gostincev k ponudbi lokalnih pridelovalcev, kulturni turizem, bogata zgodovina Novega mesta, po vzoru večjih mest zaprtje mestnega središča za motorni promet, čimprejšnja gradnja Arheološkega parka… Med predlogi za izboljšanje pa so med preostalimi zapisali potrebo po ureditvi sistemskega vzdrževanja zelenih in drugih javnih površin, povečanje proračunskega denarja za njihovo urejanje, spodbude za obnovo hiš v mestnem jedru, vzpostavitev javnega potniškega prometa do turističnih točk, iskanje skupne identitete v sodelovanju z meščani in stroko, zagotovitev ponudbe in dogajanja za vse ciljne skupine in prebivalce…

Skratka, idej in predlogov je bilo res veliko. Zdaj jih bodo strokovne službe novomeške občine in sodelavci razvojnega centra, skupaj so tudi vodili posamezne delavnice in omizja, preučili in skušali narediti čim boljšo sintezo, sprejemljivo za vse, začrtati pot in narediti akcijski načrt uresničevanja strategije, je pojasnila Tjaša Kump Murn iz razvojnega centra in dodala, da lahko do konca oktobra vsi, ki jim ni uspelo priti na delavnice in bi si želeli povedati svoje mnenje in dati predloge, to naredijo na spletni strani Mestne občine Novo mesto, kjer je oblikovan poseben zavihek, pod katerim bo objavljeno vse, kar se je do zdaj dogajalo. Strateški dokument razvoja mesta v naslednjih letih pa naj bi bil nared do pomladi prihodnje leto.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista z dne, 13. oktober 2016.