Manj rok ima več dela, zato brez strojev ne gre
V javnosti so pogoste razprave o tem, koliko traktorjev potrebuje neka kmetija in kakšni morajo biti. Primož Pevec, ki se v Slatini pri Ponikvi ukvarja s prirejo mleka in z vzrejo plemenskih živali, poudarja, da ima najpomembnejše delovne naprave v hlevu – namenjene so molži krav in pripravi krme. Ker imajo kmetije danes v primerjavi s preteklimi obdobji vedno več površin in živali, za delo pa skrbi vedno manj parov rok, potrebujejo še druge stroje. Pri nekaterih opravilih kmetje drug drugemu pomagajo, za nekatera opravila nudijo ali najamejo strojne usluge. Pri tem je po besedah sogovornika na prvem mestu zanesljivost. »Vsak kmet zase želi, da so opravila končana v najbolj primernem času, da ima na primer krmo pod streho pred dežjem. Pošteno je, da to miselnost spoštuješ tudi, če storitve izvajaš drugim.«
Za to, da kmet ob delu na svoji kmetiji opravi delo še za druge, mora biti prilagodljiv in zanesljiv, izpostavlja Primož Pevec, ki za druge opravlja prevoze travne ali koruzne silaže ter konzervirajočo obdelavo tal, kjer uporablja krožne brane in podrahljalnike. »Včasih je treba kakšno opravilo opraviti tudi ponoči. Ko obljubiš, kdaj boš prišel, se je tega treba držati. Tako pridobiš zaupanje, ki strankam ogromno pomeni. Kakšnega ›lumpa‹, ki se ne drži svojih obljub, kmetje naslednjič ne bodo poklicali.«
Glavni dejavnosti na kmetiji Pevec, ki leži na 340 metrih nadmorske višine, sta sicer prireja mleka in vzreja plemenskih živali. Večina površin ima naklon in so opredeljene kot območja, kjer so za kmetijsko dejavnost omejeni dejavniki. Zaradi naklona je treba biti pri delu s stroji še posebej previden. Da na njivskih površinah ne prihaja do erozije oz. odnašanja prsti, Pevčevi prisegajo na konzervirajočo obdelavo, s katero prispevajo tudi k rodovitnosti tal. Ob svojih glavnih dejavnostih skrbijo še za sedem hektarjev gozda in pol hektarja vinograda.
Stroji, ki delajo vsak dan
Ko gospodarja kmetije vprašamo o najpomembnejši tehnološki pridobitvi, omeni tiste, ki se skrivajo v notranjosti hleva. Nepogrešljiv je sistem za pridobivanje mleka. »Tovrstno opremo je treba redno vzdrževati in servisirati. Ne znam si predstavljati, da ne bi delovala, ko pride ura za molžo krav.« Vsak dan je več ur v uporabi še krmilna mešalna prikolica.
Izbira traktorja je odvisna predvsem od kmetijske panoge in načina pridelovanja vsakega gospodarstva. Sadjarske in druge kmetije s trajnimi nasadi potrebujejo posebne, nekoliko manjše traktorje. Največji traktorji so nepogrešljivi na poljedeljskih kmetijah. »Mešane, živinorejsko-poljedeljske kmetije nekoliko lažje traktorje potrebujemo za delo na travnikih. Za delo na njivi uporabljamo močnejše traktorje, saj nanje priklopimo priključke. Na bolj strmih, razgibanih terenih je zaradi varnosti potreben traktor, ki je dovolj masiven, da na strmini ne pride do odnašanja in drugih težav,« je pojasnil sogovornik.
Neupravičene opazke
Pevec je dejal, da so traktorji in delovni priključki različno izkoriščeni glede na velikost kmetije. »To po mojem mnenju ne upraviči opazk v družbi, da se kmetje vozimo z dragimi stroji in da pretiravamo pri nakupu opreme. Zaradi inflacije so se cene strojev in vsega, kar primemo v roke, izredno podražile. Že prej so bile nakupne cene zelo visoke, zdaj je marsikatera stvar že skoraj nedosegljiva,« je dejal.
V javnosti se, kot opaža, pogosto širi tudi prepričanje, da kmetje za nakup kmetijskih strojev dobivajo ogromno subvencij. Svež podatek, ki ga pozna Pevec, je, da kmetje s pomočjo subvencij letno v Sloveniji kupijo 40 strojev. V zadnjem času gre večinoma za stroje za gozdarske namene, veliko manj možnosti je za pridobitev subvencije za stroje, namenjene redni kmetijski dejavnosti. »To pomeni, da kmetje stroje največkrat kupimo s pomočjo posojila, lizinga, in s svojim privarčevanim denarjem.«
Foto: Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
