Kostanjeva konjenica - kopitljalo 82 konj, mrgolelo trikrat več ljudi
Minulo soboto in nedeljo (24. in 25. septembra) je bratovščina Finfarjev, ki ima sedež v Moravčah pri Gabrovki, organizirala zdaj že tradicionalno konjeniško prireditev, imenovano Kostanjeva konjenica. Bratovščina Finfarjev si je nadela to ime preprosto zato, ker nočejo biti ukalupljeni v društvo, v strogo organizacijsko strukturo ali družbeno oligarhijo. Nočejo se omejevati z ločnicami občinskih in drugih mej ali klanjati povzpetništvu, ker delujejo absolutno neprofitno. Že sedaj so med organizatorji Finfarjev konjeniki iz občin Litije, Šmartna pri Litiji in Trebnjega. Delujejo na temeljih humanitarnega, etnološkega in naravovarstvenega sporočila. Skupni imenovalec so jim konji.
Očitno to razume in na tak način želi delovati ogromno ljudi, sicer se ne bi zbralo na dvodnevni konjeniški prireditvi, ki so jo zaradi prihajajoče jeseni in daru narave poimenovali Kostanjeva konjenica. Od blizu in daleč: iz Radohove vasi, Krtine, Moravč, Primskovega ... iz Kobarida, škofjeloškega, cerkniškega, kočevskega, zasavskega, kamniškega območja ... Na koncu je bilo na prireditvi 82 konj. Najmanj še dvakrat, če ne trikrat toliko je bilo spremljevalcev in gostov.
Ime Finferji so našli v slovenski zgodovini. 5. dragonarski polk so v veliki večini, v več kot dvesto letni zgodovini, sestavljali vojaki na konjih, pretežno iz slovenskih kmečkih družin (nemški finf po slovensko pomeni pet - v zgodovini so ljudsko preoblikovali finf v Finfarje). Častniki v polku so bili skozi vso zgodovino pretežno aristokrati nemškega rodu. Po prvi svetovni vojni se je velik del Finfarjev pridružil generalu Maistru, ki jih je vodil nadporočnik Lončarič. Ob ustanovitvi države Jugoslavije pa so se Finfarji vtopili v novo vojsko.
Priložnostna svečana uniforma Finfarjev je sedaj podobna noši slovenskih kmečkih fantov in deklet iz 19. stoletja. Širokokrajni klobuk, bela srajca z lajbičem in temne hlače, ki se stisnejo v visoke škornje.
Kostanjevo konjenico – jahanje po dolenjskih krajih v času zoritve in nabiranja kostanja, ki poleg konj daje pečat vsem njihovem druženju, so letos pripravili tako, da so začeli Finfarji jahati iz dve približno enako oddaljenih krajev po razgibanem terenu na Polšnik, v vas, ki je na okoli 690 metrov nadmorske višine v zasavskem hribovju. Večja skupina je štartala v Bregu pri Litiji, druga v Moravčah pri Gabrovki. Na Polšniku se jih je v krasnem vremenu sestalo 56. Zbrali so se v gostilni Juvan, kjer so jim pripravili okusno obaro z ajdovimi žganci. Izvirno, domače in okusno.
V drugi etapi jahanja so obirali poti od Polšnika, čez Veliko Presko, mimo Velike Gobe in Vodic pri Gabrovki, v Gabrovko, kjer so se jim pridružili še vozarji in precejšnje število konjenikov, ki niso utegnili jahati cel dan po tako dolgi trasi. V Gabrovki se je torej zbralo 82 konj z jezdeci in vpregami, ki so nato odšli v povorki do Moravč, ter v vrtnariji Klinc privezali silno množico konj in organizirali družabno srečanje.
Letos so na druženju razvili svoj prapor, ponosno na drog dvignili svojo zastavo in se predstavili v nošah Finfarjeve bratovščine. Protokolarni del je bil podrejen slovenski tradiciji in zgledom. Druženje so popestrili z odlično hrano, kostanjevimi dobrotami, ter pijačo, predvsem pa z družabnimi igrami, primernimi njihovi dejavnosti: tekmovanje v kovanju podkve; v spretnostni vožnji samokolnice, ko je imel »voznik« zavezane oči in partnerico v njej, ki ga je usmerjala z dvema kozarcema pijače... Dolgo v noč. Spali so nato v rastlinjakih in objektih Vrtnarije Klinc. Udobno in toplo!
V nedeljo zjutraj, po obilnem zajtrku in urejanju finfarskih zadev, ter po oblikovanju načrta trase za prihodnje leto, se jih je večina podala še na zadnji del poti, od Moravč do Brega pri Litiji, kjer so imeli tisti, ki so prišli iz najbolj oddaljenih krajev, svoja vozila za prevoz konj.
Menda ga ni bilo (je ni bilo), ki bi bil nezadovoljen s Kostanjevo konjenico in ni ga bilo najti, ki ne bi pritrdil programski misli Finfarjev: »Današnjim in bodočim rodovom za zgled, biti Finfar je previlegij - v čast ter ponos«.
In še dvoje izjav udeležencev (fotografiji avtorjev boste našli v galeriji):
Tone Klinc (Vojvoda Finfarjev): »Meni zaigra srce in duša, ko vidim tolikšno množico konjenikov in toliko veselih, žarečih obrazov prijateljev. Na Kostanjevi konjenici se je pokazalo, da denar vendarle ni absolutni vladar ... In vesel sem, da lahko v naši vrtnariji ponudimo prostor za tolikšno število konjenikov in njihovih živali. No ja, saj je bilo naporno ... eh, to bo jutri pozabljeno.«
Roman Kovačič – Tarantela (Nadvojvoda Finfarfjev): »Osebno sem zadovoljen zato, ker smo uresničili nov pristop druženja, nekaj kar ni bilo videno daleč naokoli. Mi nismo lovci na kakšne rekorde, zadovoljni zaradi udeležbe pač smo. 82 konj, toliko konjarjev, še več spremljevalcev in prijateljev konjeništva, ni mogoče videti na vsakem koraku. Konjenike vabimo že za drugo leto!«
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
