Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Univerzitetna dipl. zgodovinarja Janez Weiss in Tomaž Grdešič sta sinoči v Kanižarici predstavila knjižico Kanižarica: dvor – naselje – premogovnik. Izšla je ob 160-letnici nastanka rudnika rjavega premoga v tem kraju.

Janez Weiss je orisal starejšo zgodovino kraja. Še posebej se je dotaknil rodbine Kanižar, ki je Kanižarici dala ime. Ni poznano, od kod je rodbina prišla, prvi poznani član te rodbine pa je bil Sigmund Kanižar, ki je bil od leta 1586 v vojaški službi, umrl pa je okrog leta 1609. Kanižarji so imeli dvor na okljuku Dobličice, njihov rod pa je izumrl, ko je okrog leta 1670 umrl Sigmundov mlajši sin Volf Friderik. Sicer pa krajevno ime Kanižarica, zapisano kot Kanischariezi, prvič srečamo v Franciscejskem katastru, ki je nastal med letoma 1823 in 1869.

Leta 1850 so v bližini Kanižarice odkrili zaloge premoga, ki so zadostovale za komercialno izkoriščanje. S premogovništvom pa so v Kanižarici začeli leta 1857. Takrat je imel rudnik Antonov, Francov, Karlov in Michelov rov ter dva vpadnika. Zaposlenih je bilo 15 ljudi, delo je bilo le ročno, zato je bilo izkopavanje počasno. Premog so uporabljali v gradaški železarni, a ko so jo leta 1883 zaprli, je ugasnila tudi kanižarska premogovniška dejavnost. Znova je zaživela leta 1922, ko je rudnik prevzela Rudarska družba Bela krajina, ustanovljena s slovensko-češkim kapitalom. Količine izkopanega premoga so se hitro povečevale in leta 1940 so s 14.900 tonami premoga dosegli predvojni rekord.

Leta 1941 so rudnik prevzeli italijanski okupatorji, ki pa so ga po partizanskem napadu leta 1943 poplavili. Ponovno so začeli z izkopom septembra 1944, po vojni pa so sledili vzponi in padci. Kot je povedal Grdešič, je bil rekorden izkop premoga leta 1969, ko so izkopali kar 143.000 ton. Marca 1976 je rudnik poplavila voda, ponovno pa so ga odprli po 15 mesecih. Kanižarski premogovnik so zaprli 26. julija 1999, ko so dokončno zasuli izvozni vpadnik in vpadnik za zračenje. Na njegovem območju že vrsto let uspešno raste poslovno-industrijska cona, Rudnik rjavega premoga Kanižarica pa je odšel v zgodovino.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista