Arhiv Štajerskega Tednika

Obseg zavarovanih površin v zadnjem desetletju niha, medtem ko delež sofinanciranja ostaja večinoma enak. Tako je bilo v Sloveniji leta 2010 zavarovanih dobrih 55.000 hektarjev kmetijskih površin, od tega nekaj več kot 1.700 hektarjev sadovnjakov, 1.000 hektarjev hmeljišč in 3.200 hektarjev vinogradov, 35.000 hektarjev žit in 14.000 hektarjev drugih rastlin. Delež sofinanciranja je skupaj znašal 50 odstotkov. Pet let kasneje, torej leta 2015, je bilo zavarovanih manj površin, in sicer slabih 41.500 hektarjev kmetijskih površin, od tega skoraj 980 hektarjev sadovnjakov, število zavarovanih vinogradov se je s 1.400 hektarji več kot prepolovilo, zavarovanih je bilo nekaj manj kot 31.500 hektarjev žit in samo še 6.500 hektarjev drugih rastlin. Površina zavarovanih hmeljišč je z dobrimi 1.000 hektarji ostala na približno istem nivoju. Delež sofinanciranja s strani države je bil leta 2015 najnižji, saj je znašal le 20 odstotkov. Medtem ko je obseg zavarovanih kmetijskih površin v zadnjem desetletju upadal, se je lani z dobrimi 53.000 hektarji znova približal letu 2010. Kmetje so od tega zavarovali skoraj 1.150 hektarjev hmeljišč in 1.340 hektarjev sadovnjakov pa tudi dobrih 2.800 hektarjev vinogradov, 38.700 hektarjev žit in 9.000 hektarjev drugih rastlin. Delež sofinanciranja se je vrnil na polovico.

Vse dražje zavarovalne premije

Preberite več v Štajerskem Tedniku