##IMAGE-2229636##

Zmago Jelinčič Plemeniti je že februarja vlado v poslanskem vprašanju spraševal, kaj namerava storiti glede reševanja gospodarstva in socialne stiske v Beli krajini. Maja je vlado opozarjal, da na odgovor še vedno čaka, junija pa ga je končno dobil.

Vladni odgovor je dolg, povzemamo najpomembnejše poudarke: uvodoma vlada oz. ministrstvo za gospodarstvo zagotavljata, da so k reševanju gospodarsko-socialne problematike v Beli krajini pristopili na več ravneh in s pomočjo različnih instrumentov.

V primeru stečajno ogroženih podjetij ministrstvo za gospodarstvo iz državnega proračuna dodeljuje državne pomoči. Osnovni kriterij za dodelitev tovrstnih državnih pomoči je, da je gospodarska družba v resnih finančnih težavah in ni zmožna ustaviti negativnih gibanj poslovanja. V splošnem to pomeni, da tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih doseže četrtino, tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let pa polovico osnovnega kapitala ali pa je družba že postala plačilno nesposobna in izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo. Pri odločitvi o dodelitvi državne pomoči se upošteva še dodaten ključni kriterij - družba mora pripraviti verodostojen in uresničljiv program prestrukturiranja, ki ji bo povrnil dolgoročno sposobnost preživetja na trgu.

Iz belokranjske regije je v obdobju od leta 2004 do 2008 za takšno državno pomoč kandidirala le semiška družba Iskra Kondenzatorji ter jo tudi dobila, in sicer:

a) Subsidiarno poroštvo za najetje novega dolgoročnega posojila za namene finančnega prestrukturiranja v višini 1.154.151.895 SIT (4.816.191 €).

b) Subvencije za izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja za ohranitev delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v družbi, v skupni višini 422.065.682 SIT (1.761.249 €).
c) Subvencije za izvajanje ukrepov kadrovskega prestrukturiranja za stroške odpravnin presežnih delavcev, ki so zaradi izvajanja ukrepov prestrukturiranja postali tehnološki višek, v skupni višini 495.000.000 SIT (2.065.598 €).

V skladu s programom prestrukturiranja je bil kredit na podlagi poroštva RS počrpan v letu 2004, subvencije pa izplačane v začetku leta 2006.

Semiška Iskra po letu 2006, ko je bilo uspešno sanirano in vsestransko konsolidirano, posluje stabilno in dosega pozitiven poslovni rezultat, ohranilo je približno 800 zaposlenih in je nosilec gospodarskega razvoja v belokranjski regiji, v svojem odgovoru ugotavljajo v vladi.

Ministrstvo za gospodarstvo nadalje navaja, da je na območju rudnika Kanižarica vodilo proces zaprtja jame, ekološke sanacije, kadrovsko socialnih del in razvoja industrijske cone. Za izvedbo programa je bilo iz proračuna Republike Slovenije od leta 1996 do vključno 2007 zagotovljeno in nakazano 22.910.755 € (od vključno leta 2004 do konca leta 2007 5.439.080 €), v letu 2008 pa je predvideno še izplačilo 1.400.000 €.

V okviru programa so bile sanirane in zaprte jame, bili prezaposleni vsi delavci rudnika razen štirih, ki še opravljajo zaključna dela. Na območju nekdanjega jalovišča in jamskih površin je z ukrepi sanacije nastala industrijska cona, kjer je bilo doslej zagotovljenih 280 delovnih mest, v letošnjem letu pa bo zagotovljenih predvidoma še nadaljnjih 250-350 delovnih mest.

Vsem uspešno delujočim podjetjem iz belokranjske regije je v okviru Programa ukrepov za vzpodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2006-20013 na voljo paleta razvojno naravnanih gospodarskih ukrepov in finančnih vzpodbud, ki jih izvajata Slovenski podjetniški sklad in Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, še dodajajo v vladi.

Stopnja brezposelnosti je v Beli krajini predvsem zaradi krize v tekstilni industriji med leti 2003 in 2005 porasla, vendar pa se je do konca leta 2007 že znižala, tako da je na območju celotne regije znašala 6% in je bila najnižja do zdaj, v odgovoru na poslansko vprašanja ugotavlja vlada. Brezposelnost se znižuje predvsem zaradi povečanih potreb po delavcih, ponekod so se potrebe skoraj podvojile. Zmanjšujejo se tudi neskladja na trgu dela. ''Kljub temu se zavedamo,'' pravijo v vladi, ''da so neustreznost javnega prevoza in na sploh slabe prometne povezave še vedno eden od dejavnikov, ki preprečuje še bolj ugodno sliko na tem območju.''

Starostna in izobrazbena struktura brezposelnih na območju Bele krajine pa ostaja zelo neugodna, zelo visok je delež težje zaposljivih (osebe z različnimi zdravstvenimi omejitvami, invalidi).

Sicer pa so delodajalci Dolenjske in Bele krajine za leto 2008 napovedali 2.300 novih in nadomestnih potreb po delavcih, od tega v Beli krajini 238, ter 39 presežnih delavcev za območje Bele krajine.