Arhiv Štajerskega Tednika

Publikacijo, ki združuje prispevke več kot 110 avtorjev, je uredila Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije. Kot je povedala, je zbornik z naslovom Slovenske srenje kot izročilo in priložnost nastajal približno leto dni, opisuje pa gospodarjenje s skupnim premoženjem na trajnostni način in pokaže, da je mogoče z nepremičninami v solastništvu ali skupni lasti članov agrarnih skupnosti kakovostno upravljati in hkrati varovati okolje. »Osrednji del je namenjen predstavitvi več kot 80 agrarnih skupnosti iz vseh slovenskih regij in zamejstva kakor tudi kritičnemu pogledu nanje, tako v preteklosti kot prihodnosti.«

V skupni lasti deset odstotkov površin

Danes agrarne, nekoč pa bolj srenjske, vaške, urbarialne in pašne skupnosti so stoletja stara oblika skupnega upravljanja kmetijskih površin. Po besedah Egona Rebca iz leta 2012 ustanovljenega Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) sta zakonodaja in pravna praksa na tem področju neurejeni in tem skupnostim nenaklonjeni, zato jim otežujeta ali celo onemogočata gospodarjenje z njihovo lastnino.

Preberite več v Štajerskem Tedniku