Iz mulja bi lahko izdelovali opeko, gradili ceste in nasipe
Ptujsko jezero je po mnenju nekaterih največja deponija strupenih snovi v Sloveniji. Neizpodbitno je dejstvo, da je na dnu 350 hektarjev velikega vodnega zajetja, ki služi akumulaciji rečne vode za proizvodnjo električne enegije v HE Formin, ogromno sedimenta (mulja), v katerem so tudi težke kovine. Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki upravljajo z jezerom, iščejo možnosti, kako sediment nevtralizirati in koristno izrabiti.
Ko na brežinah več ne bo prostora, bo mulj moral iz jezera
DEM strupeni mulj že nekaj let prelagajo na brežine, ki jih nato ozelenijo, medtem ko ga iz jezera v skladu z zakonodajo ni dovoljeno črpati. Pred dvema letoma so v podjetju napovedali, da bi mulj vendarle postopoma začeli iz jezera tudi odstranjevati. Zato iščejo različne rešitve in se povezujejo s partnerskimi organizacijami. Ena od možnosti je, da bi dravski mulj uporabili za izdelavo opeke in gradnjo nasipov. Z vsebino teh vprašanj se DEM, Zavod za gradbeništvo in ljubljanska fakulteta za kemijo v okviru projekta Ready4Use ukvarjajo zadnji dve leti, izvedli so že tudi vrsto laboratorijskih preizkusov.
Model bi lahko bil uporaben za vse HE po svetu
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
