Arhiv Štajerskega Tednika

Po padcu partijskega sistema, razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije je nova država začela popravljati krivice, ki jih je v obdobju po drugi svetovni vojni storila stara država. Začel se je postopek vračanja premoženja ali denacionalizacija.

Država je nekdanjim lastnikom vračala gradove, hiše, posestva, izplačevala odškodnine … V nekaterih primerih denacionalizacijski postopki še danes niso končani. Nacionalizacija premoženja je za seboj pustila ogromno škode, ki neposredno in takoj ni bila zaznana. Danes, po 70 letih od teh dogodkov, pa globoke rane tega krutega početja še marsikje niso zaceljene. Tudi v Halozah. Če bi s posestvi vseskozi skrbno gospodarili zasebniki (lastniki), bi se danes pokrajina verjetno zrcalila v povsem drugačni sliki.

Zaraščenih vinogradov na odličnih legah in neprehodnih gozdnih goščav bi verjetno bilo bistveno manj, saj so bili vinogradi v času državnih kombinatov obdelani, kleti pa polne dobrega vina. A kombinatom je sapa začela pojenjati že pred kakšnimi 30 leti. In takrat se je za Haloze začela kalvarija, ki je državi do danes ni uspelo presekati. Ljudje so se množično odseljevali, državna vinogradniška posestva so bila brez pravega lastnika, zato je vse skupaj šlo še samo navzdol. Z leti jih je nekaj dobilo nove gospodarje (nakup ali denacionalizacija), veliko pa je še takšnih, ki iz dneva v dan bolj propadajo in se zaraščajo.

Ogromno zaraščenih površin je državnih

Minoriti: »Najemnike je težko najti, zato večji del vinograda zarašča«

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Preberite več v Štajerskem Tedniku