Arhiv Štajerskega Tednika

Kot pravijo, so sklenili zakupno pogodbo za že opuščena kmetijska zemljišča, ki pa da jih v skladu z načeli permakulture ponovno oživljajo. »Če bi bili naši vinogradi resničen izvir okužb, bi nas že obiskali kmetijski inšpektorji,« je dejal direktor inštituta Matej Kline.

»Začeli smo z dvema hektarjema na območju Maribora, kjer smo gojili zelenjavo. Sklenili smo, da bomo vzpostavili večji demonstracijski center na približno 60 hektarjih in ga vpeli v turistično zgodbo,« je dejal direktor inštituta Kline.

Priložnost za razširitev so zaznali ravno na območju Haloz, kjer je sklad iskal najemnike za opuščene vinograde in druge kmetijske površine. »Osnovni cilj je oživitev zemljišč na dolgi rok. Na določenih površinah bomo ohranili vinograde, da bomo prikazali, da je možno izvajati trajnostno vinogradništvo. Proti plevelu se ne borimo s fitofarmacevtskimi sredstvi, temveč med vrstami pasemo živali, prav tako v vinograde sadimo zelišča, tako kljub toči ali boleznim imetnik vinograda ne ostane brez pridelka, saj je ta še vedno v obliki mesa, zelišč … Cilj je več pridelkov na isti površini, kar pa omogoča biodiverziteta, torej raznovrstnost rastlinja in tudi živali.«

A čeprav so šele dobro začeli, so številni vanje uperili puščice, češ da so ravno njihovi vinogradi viri okužb različnih bolezni vinske trte, tudi zlate trsne rumenice. Glavni enolog Ptujske kleti Maks Kadivec je tako za medije dejal:

Preberite več v Štajerskem Tedniku