Evropska kmetijska kriza vleče v brezno tudi slovenske kmete
Vse več segmentov kmetijstva kaže jasne znake motenj trga zaradi sprememb v vzorcih porabe. Prvi sklop ukrepov Evropske komisije je sicer imel pozitiven učinek, vendar so številne kmetijske panoge še vedno močno prizadete.

Združenji evropskih kmetov in zadrug opozarjata, da so potrebni dodatni tržni ukrepi, ki jih je treba aktivirati in financirati iz proračuna EU izven finančnega okvira skupne kmetijske politike. Pregled evropskega kemtijskega trga namreč kaže precej slabo sliko, ki se je deloma že, brez dvoma pa se bo v celoti kmalu prikazala tudi v Sloveniji.
Težave z delovno silo; na udaru sadjarji in zelenjadarji
Kljub prizadevanjem Evropske komisije in držav članic, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, še vedno ostajajo težave pri ohranjanju dobrega delovanja kmetijsko-prehranske verige. Pomanjkanje delovne sile predstavlja težavo, saj države članice nimajo enakovrednega dostopa do sezonske delovne sile, ki je odvisna od prostega pretoka ljudi v EU. Mnoge meje so zaprte in delodajalci težko zaposlijo sezonske delavce, ki kljub potovanju tvegajo obvezno karanteno ali zbolijo. Prostovoljci ne morejo nadomestiti manjkajočih delavcev v dejavnostih, za katere je potrebna usposobljena delovna sila. To je posebej občutno zlasti v sadjasrtvu in zelenjadarstvu.
Vinarji na tleh
V vinarstvu se stanje slabša. Padca porabe na notranjem trgu in padca izvoza (predvidoma za 14 % v primerjavi z lanskim letom) nikakor ne nadomestita maloprodaja in spletna prodaja. Zaloge se kopičijo in resno prizadeti so izdelki z visoko vrednostjo. Čeprav EU že pripravlja ukrepe v okviru nacionalnih podpornih programov za vino in izjemne ukrepe, kot so krizna destilacija, zasebno skladiščenje in zeleno obiranje, takšni predlogi s finančnega vidika niso zadostni.
Veliki presežki krompirja
Padec cen ječmena
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se