profimedia

Po rušilnem potresu, ki je 29. decembra 2020 stresel osrednjo Hrvaško, še vedno več kot 5000 ljudi živi v zabojnikih. Prebivalci Banovine so doslej vložili 9674 zahtev za obnovo in 8586 zahtev za nekonstrukcijsko obnovo. Država je zgradila pet hiš, ena pa je bila donirana, so ta teden sporočili iz hrvaškega štaba civilne zaščite. Žarišče potresa z magnitudo 6,4 je bilo nedaleč od Petrinje in je poleg tega mesta najbolj prizadel vas Glina.

Obnova traja predolgo?

V dveh letih so v regiji Banovina podrli 758 objektov in obnovili 3894 družinskih hiš. Dela trenutno potekajo na 474 hišah, konstrukcijska obnova pa na 11 hišah. Začeli so tudi gradnjo 14 večstanovanjskih zgradb v Petrinji, Glini in Topuskem, prebivalci Banovine pa so z državnimi sredstvi sami obnovili 1066 hiš.

Da obnova hiš na prizadetih območjih poteka prepočasi, je ta teden med parlamentarno razpravo v saboru opozoril tudi poslanec opozicijske stranke Most Marin Miletić. Izpostavil je, da je med več kot 5000 ljudmi, ki še vedno živijo v zabojnikih, tudi veteranka iz domovinske vojne, ki so ji prvi zabojnik ukradli, drugega pa je poplavilo.

profimedia

V stranki Most so zato predlagali, da kot amandma k proračunu za leto 2023 uvrstijo tudi 200 evrov mesečne finančne pomoči za vsakega prebivalca, ki še vedno živi v zabojniku.

"Zavedam se, da gre za velika finančna sredstva, če upoštevamo celotno proračunsko leto. A verjamem, da bi ta finančna sredstva za ljudi v zabojnikih spodbudila vlado, da pospeši postopek obnove," je po poročanju hrvaške tiskovne agencija Hina izjavil poslanec Mosta Nikola Grmoja. Poudaril je, da si prebivalci Banovine zaslužijo takšno pomoč, ker bodo že tretjo zimo pričakali v nečloveških razmerah. Vlada je konec avgusta napovedala, da bodo do gretja končali obnovo vseh hiš iz Programa nekonstrukcijske obnove. V okviru tega programa so do avgusta končali 3222 hiš, 223 hiš pa so z državnimi sredstvi obnovili lastniki sami.