Arhiv NTRC

Na ravnici sredi polj in travnikov so se že prejšnje generacije ukvarjale z mešanim kmetovanjem, med drugim z živinorejo in vinogradništvom. Simon Rogina in Nika Šarlah sta ob svojih zaposlitvah nadaljevala tradicijo svojih prednikov. Ugotavljala sta, da se je z majhnimi količinami težko preživljati, in razmišljala, da je prava pot ustvarjanje dodane vrednosti. Za izhodišče sta vzela pridelavo vina, s čimer se Simon kot kletar enolog tudi profesionalno ukvarja v eni od tujih vinskih kleti. Turizem je blizu tudi Niki, ki se je v okviru svojih preteklih zaposlitev prav tako ukvarjala s to dejavnostjo. »Kadarkoli je kdo prišel k nam na domačijo, je bil pozitivno presenečen nad lepo okolico, naravo, mirom, naša kmetija je ravno prav prijetno odmaknjena. Odločila sva se, da izkoristiva to, kar so nam zapustile prejšnje generacije, in da ljudem ponudiva kozjansko domačnost,« sta dejala.

V vinogradih uspeva sedem tisoč trt različnih sort, večinoma so to sauvignon, rumeni muškat in modra frankinja. Dve tretjini vinogradniških površin je obnovljenih, del mešanega vinograda je nekoliko starejši. Simonova filozofija je pridelovati manjše količine in skrbeti za to, da je žlahtna kapljica čim višje kakovosti. »Ciljamo na ljudi, ki razumejo vino in ga cenijo,« je pojasnil.

Odmaknjenost je prednost

Gradnja sodobnega kmečkega turizma je bila po besedah sogovornikov velik zalogaj. Kjer je bilo možno, sta želela ohraniti kamnite zidove in oboke nekdanjega kmetijskega poslopja, kar priča o načinu stare gradnje. Hkrati sta želela sodoben videz in uporabno notranjo opremo. Vse od idejne zasnove do izvedbe sta sodelovala z arhitektko Mašo Kamplet iz Celja, s katero jima je uspelo uskladili vse svoje želje.

Turizem Marof lahko v štirih apartmajih sprejme 22 oseb. »Nagovarjamo ljudi, ki so se že nekoliko naveličali klasične hotelske ponudbe ter cenijo mir in ohranjeno naravo,« sta dejala. Da se lahko gostje res sprostijo, imajo na voljo še velnes – jacuzzi, savne in masaže. Slednje izvaja Nika, ki je ob odprtju kmečkega turizma ostala doma. »Takšna dejavnost zahteva predanost celega človeka. Treba je poprijeti za najrazličnejšo delo. Obveznosti mi ob treh hčerah, domačih živalih in skrbi za domačo kmetijo res nikoli ne manjka,« je dejala.

S Simonom prejemata same lepe odzive. Gostje so navdušeni, veliko pohval prihaja tudi od domačinov, kar lastnikoma daje potrditev, da sta na pravi poti. Kot ugotavlja Simon, odmaknjenost od večjih središč v njunem primeru ni težava, ampak prednost. »Kozjansko morda kdo označi za zaostalo. Jaz pa mislim, da smo ravno zaradi tega, ker nismo pozidali vseh površin in ker tukaj ni intenzivnega kmetovanja kot morda v kateri od tujih evropskih držav, v prednosti. Naša krajina je ostala raznolika. Morda je res težje preživeti le od kmetovanja, številni ljudje se na delo vozijo drugam. Vsekakor pa je dobrodošlo, če ti uspe, da gostje pridejo k tebi.«

Foto: Andraž Purg

Preberite več v Novem tedniku