Arhiv občana

Da gre pri umaknjeni točki dnevnega reda za velik okoljski vpliv in izjemen javni interes, je poudarila občinska svetnica mag. Andrejka Flucher (SD). Meni, da gre za prostorski dokument, ki bistveno vpliva na razvoj občine, še posebej na kakovost bivanja občanov, ki tam živijo in morajo že danes prenašati smrad ter druge vplive iz okolja.

Flucherjeva je pojasnila, da predlagana širitev odlagališča za nenevarne odpadke vključuje novo odlagalno površino v velikosti 2.200 kvadratnih metrov, za kar sta predvidena posek gozda in ureditev nove deponijske ploščadi, visoke 9,4 metra. »Zmogljivost deponije naj bi bila 140 tisoč ton odpadkov, kar ustreza približno 30-letni količini mešanih komunalnih odpadkov, ki jih koncesionar danes zbira in odvaža iz naše občine,« je ponazorila.

Po prepričanju občinske svetnice javnost ni bila ustrezno obveščena o pripravi prostorskega akta. Občina je informacijo objavila izključno na svoji spletni strani, brez obvestil v lokalnih medijih ali drugih običajnih oblik obveščanja. Mnogi občani se zato niso mogli seznaniti z načrtovanimi posegi niti niso mogli podati pripomb, kot jim to zagotavlja Zakon o urejanju prostora.

Zbirajo podpise proti

Krajani Tuncovca, ki so doslej zbrali več kot 110 podpisov proti širitvi deponije, so se, ker je bil predlog OPPN na dnevnem redu, udeležili seje občinskega sveta.

Novinarjem so povedali, da že več let zaznavajo močan smrad, ki je zadnje leto še bolj izrazit. Najbolj smrdi zgodaj zjutraj in zvečer, to sta tudi obdobji dneva, ko po njihovih opažanjih tovornjaki pripeljejo odpadke, ko jih odpeljejo na deponijo, jih bager takoj zakoplje. Predvidevajo, da tovornjaki na deponijo vozijo blato iz čistilnih naprav.

»Ne moremo videti, kaj vozijo. Mislimo, da nekaj prikrivajo. Smrad je strašen, a s tem moramo živeti. Ob večerih je okrog naših domov na tisoče vran in krokarjev. Bojimo se, kaj bi se lahko zgodilo, če bi ptice kdaj napadle človeka. Zakaj je toliko ptic? Verjetno je deponija tista, ki jih privablja, saj jih včasih ni bilo,« so dejali. In dodali, da jim smrad otežuje prezračevanje domov, sušenje perila, zelo neprijeten je tudi, ko dobijo obiske …

Razpravo, zakaj je bila točka umaknjena z dnevnega reda, so lahko poslušali v ločeni sejni sobi. A kot so povedali po končani obravnavi točke, je bil prenos izjemno slab in so razpravo svetnikov slabo slišali.

Arhiv občana

Župan želi slišati vlagatelja

Flucherjeva je tudi zato, da bi krajani dobili odgovore na svoja vprašanja, menila, da bi se morali občinski svetniki na zadnji seji opredeliti, ali v občini želijo deponijo ali ne. In dodala: »Ne razumem, zakaj bi vlagatelju z zasebnim interesom dajali prednost pred javnim interesom. Vprašajmo se, kaj je naš javni interes.«

Da je bila točka z dnevnega reda seje občinskega sveta umaknjena, ker je vlagatelj občino dan pred sejo občinskega sveta obvestil, da se seje ne bo udeležil, je dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. »Želim, da vlagatelj predvsem krajanom pove, kakšna je vsebina odpadkov, zakaj smrdi ter kaj je predvideno na tem območju.«

Dodal je, da občina ni vlagateljica predloga OPPN, ni prodajalka zemljišča in v postopek sprejemanja OPPN ni vložila niti evra. A je po zakonu dolžna voditi postopek.

V slatinski občini podpisov krajanov glede nasprotovanja deponiji še niso prejeli, je še povedal župan. »Mislim, da je pravi naslov za to zgodbo pristojno ministrstvo, ki dodeljuje okoljevarstveno dovoljenje in določa, koliko odpadkov in kakšne odpadke je možno deponirati.«

Zgodovina deponije

Deponija v lasti zasebnika je umeščena na zemljišču, ki je bilo nekoč v lasti Steklarne Rogaška Slatina. Deponija je bila predvidena za skladiščenje sadre. Ko je steklarna dobila novega lastnika, je ravnanje z odpadki prepustil podjetju LF, ki je bilo ustanovljeno leta 2013.

Po javno dostopnih podatkih je leta 2021 lastnik podjetja LF postalo podjetje S-Nejc, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo sladoleda ter slaščic in ima naslov v Celju.

Direktor podjetja LF je po javno dostopnih podatkih Jernej Rojc. V omenjenem podjetju, ki ima po javno dostopnih podatkih enega zaposlenega, so čisti prihodki od prodaje leta 2021 znašali približno 47 tisoč evrov, leta 2023 so znašali približno 1,5 milijona evrov, lani malo več kot 2,4 milijona evrov. Čisti dobiček je leta 2021 znašal 48 tisoč evrov, predlani skoraj 337 tisočakov, lani 1,1 milijona evrov.