##IMAGE-3338166##

Delničarji novomeške gradbene družbe CGP so na današnji skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička za preteklo leto, upravi in nadzornemu svetu pa so podelili razrešnico. CGP bo od nekaj manj kot 15,09 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenil nekaj več kot 1,18 milijona evrov oz. 1,10 evra bruto na delnico.

Po skupščini, ki je potekala na sedežu družbe v Novem mestu, so v CGP za STA potrdili, da so delničarji potrdili vse predlagane sklepe uprave.

Po teh bo preostanek bilančnega dobička za preteklo leto - nekaj manj kot 13,91 milijona evrov - ostal nerazporejen. Družba pa bo dividende izplačala najkasneje do 1. oktobra.

Delničarji CGP, družbe za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, so potrdili tudi predlog glede imenovanja revizijske družbe za tekoče poslovno leto in zanjo imenovali novomeško družbo Dinamic.

Seznanili so se še, da je svet delavcev za člana nadzornega sveta kot predstavnika delavcev za mandatno obdobje od 1. junija letos do 31. maja 2018 imenoval Marjana Kastelca in da upravo družbe od 1. julija letos sestavljata njen predsednik in en član uprave.

Kot ocenjuje predsednik uprave CGP Martin Gosenca, družba kljub krizi, ki je prizadela gradbeništvo, posluje dobro. Namreč lani so ustvarili 80 milijonov evrov prihodkov, pri čemer je dobiček iz poslovanja (EBIT) znašal pet milijonov evrov, dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) pa osem milijonov evrov.

V prvem polletju letos so poslovali za 15 odstotkov bolje kot v enakem lanskem obdobju in ustvarili 44 milijonov evrov prihodkov. Načrtujejo pa, da bodo ob koncu leta dosegli ali celo presegli svoje načrte, ki predvidevajo 90 milijonov evrov prihodkov in EBITDA v višini osem milijonov evrov, je navedel.

V CGP, kjer že pridobivajo projekte za prihodnje leto, imajo slabo polovico od načrtovanih že zagotovljeno. Gosenca pa poudarja, da jih ovirajo predvsem "neobičajno" visoke garancijske zahteve za infrastrukturne projekte.

V družbi tudi menijo, da se je v času od začetka krize gradbeništvu posvečalo premalo pozornosti. To je tako plačalo prevelik davek, propadli pa so pravzaprav vsi včasih največji gradbinci in s tem tudi številni podizvajalci. Panoga se je drastično skrčila, zagona, ki bi ga potrebovala, pa še vedno ni. Tega sicer pričakujejo od naložb v prometno infrastrukturo, energetiko in ekologijo, je še zapisal Gosenca.