Profimedia

Ko se je že zdelo, da bo morala Evropska unija v želji po vsaj nekaj stabilnosti na trgih pogoltniti »boljšo« od dveh slabih možnosti, ki so jih imeli na mizi v trgovinskih pogajanjih z ameriško administracijo, je v torek na sceno znova stopil nepredvidljivi Donald Trump in vse skupaj postavil pod vprašaj. Kot kaže je v dnevih pred današnjim ključnim datumom uvedbe novega carinskega režima spoznal, kaj v resnici pomeni zaveza Evropske unije, da bodo evropska podjetja v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev.

Naložbene zaveze

Trump: Če Evropska unija ne izpolni svoje obljube o “darilu”, bom zvišal carine na 35 odstotkov

Kot smo že poročali, je Trump v torek dejal, da je EU pristala na plačilo v zameno za znižanje ameriških carin, da je šlo za »darilo« v višini 600 milijard dolarjev, »ki jih lahko vložimo v karkoli želimo.« Trump to obljubo vidi kot sklad, s katerim lahko neposredno upravlja sam. Ob tem je zagrozil še, da EU še vedno grozijo 35-odstotne carine, če ne bo izpolnila naložbenih obljub iz okvirnega trgovinskega dogovora. EU in ZDA sicer še vedno nista podpisali skupne izjave, v kateri naj bi nedvoumno pojasnili vsebino dogovora, nov režim pa v veljavo stopa že jutri.

Na udaru kritik

Evropska komisija je zaradi dogovora deležna tudi hudih pritiskov iz posameznih, manj zadovoljnih držav članic EU. Nad izkupičkom iz pogajanj v prvi vrsti negodujejo v Franciji, kjer so kazali največ znakov, da so pripravljeni tudi na trgovinsko vojno, a si je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v zadnjih dnevih prislužila tudi kritike iz Nemčije. Nemški finančni minister Lars Klingbeil je namreč Komisijo obtožil, da je bila v pogajanjih »šibka.« Tiskovni predstavnik Komisije Olof Gill se je na kritiko odzval s presenečenjem. Dejal je, da se v pogajanjih »nič ni zgodilo brez jasnega signala naših držav članic.« Gill je poudaril, da so tako vlade kot gospodarstveniki v državah članicah »vztrajali, da lahko le izpogajan dogovor zagotovi stabilnost in zaščiti naše skupne interese. Tak je bil pogled velike večine držav članic EU, vključno z Nemčijo.«

Nov carinski režim

Evropska komisija Trumpu dala zaveze, ki jih sploh ne more izpolniti?

Približevanje Švice in EU?

Zadnji teden pred Trumpovim dnevom D se je še večja drama odvijala v Švici. Švicarje je namreč Trumpova odločitev, da na uvoz iz njihove nalepi kar 39-odstotno carinsko stopnjo, povsem šokirala. Gre za eno najvišjih carinskih stopenj med vsemi državami, ki bodo v četrtek dočakale nov carinski režim. Švicarske oblasti so v zadnjih dnevih poskušale gasiti požar. V želji, da bi preprečila tako izdatno zvišanje carin, se je v torek čez lužo skupaj s svojim gospodarskim ministrom Guyjem Parmelinom podala švicarska predsednica Karin Keller-Sutter, a jo je tam sprejel le ameriški zunanji minister Marco Rubio, ne pa tudi sam Trump.

Medtem je zaradi dogajanja v Švici znova vzplamtela pereča razprava, ki se tu in tam znajde v ospredju, a vedno znova tudi utone v pozabo. Gre namreč za švicarski odnos z Evropsko unijo in zlasti, ali je morda zdaj vendarle nastopil čas za še tesnejše vezi z EU. EU namreč ostaja švicarska najpomembnejša trgovinska partnerica, trgovina pa z nekaterimi redkimi izjemami poteka z ničelno carinsko stopnjo. Švicarsko gospodarstvo je v veliki meri odvisno od izvoza, EU pa zaradi velikosti svojega trga predstavlja edino možnost, da bi lahko vsaj nekoliko nadomestili izgube zaradi novih ameriških carin.

Kot poroča Bloomberg, k tesnejšem povezovanju z EU pozivajo večje švicarske družbe, kot je denimo izdelovalec medicinske opreme Ypsomed. V slednjem so že napovedali, da bodo del proizvodnje preselili v Nemčijo. Kakršne koli spremembe se seveda ne bi zgodile čez noč, Švicarji, ki prakticirajo neposredno demokracijo, namreč o morebitnih novih sporazumih z EU ne bodo glasovali pred letom 2027. Švica in EU sta namreč že lanskega decembra sklenili politični dogovor o prenovi svojega trgovinskega odnosa, pogovori pa so se aprila letos, ko je Trump s svojo carinsko politiko na svetovne trge nemir začel vnašati Trump, še pospešili. Pričakovati je sicer dolgotrajen, več let trajajoč proces, kot je to pri temeljitih trgovinskih sporazumih običajno. Veliko oviro pred tesnejšim odnosom je doslej predstavljala zlasti švicarska javnost, saj kritiki Evropski uniji očitajo preštevilne birokratske ovire, hkrati tesnejše vezi vidijo kot grožnjo švicarski suverenosti. Nova geopolitična stvarnost bi lahko v Švici spodbudila proevropska čustva in državo vendarle porinila tesneje v naročje EU.