##IMAGE-3331369##

Bojan Košmerl, arhitekt in direktor podjetja Id – Interier Design, z družino živi v srcu Novega mesta, v starem mestnem jedru tik ob Glavnem trgu. Vsakodnevni pogled na klavrno propadajoče stavbe ter zapuščenost in mrtvilo nekoč enega najlepših trgov na Kranjskem so ga spodbudili, da se je na Listi Ivana Kralja odločil kandidirati za mesto v občinskem svetu mestne občine.

Kot pravi, se bo, tako on kot drugi kandidati z liste - če bodo izvoljeni, zavzemali za drugačen način dela občinskega vodstva s ciljem hitrejšega razvoja in boljših življenjskih pogojev v našem skupnem prostoru.

Urejanje prostora v navezi z ekonomijo

»Za razvoj in preoblikovanje občinskega prostora je ključen nov zagon podjetništva, oblikovanje novih podjetji in posledično povečanje občinskega proračuna,« je prepričan Košmerl, saj meni, da bo dinamika večjega razvoja vplivala na razvoj šolstva, kulture, načina in števila poselitve.

Območja, namenjena podjetništvu, so bila v novomeški občini pogosto predraga in obremenjena z nelogično visokimi dajatvami, kar je po Košmerlovem mnenju razvoj selilo na druga območja in tudi izven meja občine: »Dokaz temu so občine, ki v preteklosti niso imele velikih industrijskih izkušenj, pa so našo po razvoju podjetji prehitevale po levi in desni.«

Vzrok vidi v pomanjkanju strategije razvoja novomeške regije, ki je vztrajala na samozadostnosti, kar pa za gospodarski razvoj ni dobra osnova.

»Zaradi pomanjkanja te vizije se v zadnjih dvajsetih letih niso sproščala nova območja namenjena podjetništvu, ki bi ob velikih gigantih, vraščenih v občinski prostor, zagotavljala hitrejši in stabilnejši razvoj regije, hkrati pa narekovala tempo hitrejšega razvoja sekundarnih dejavnosti občine in povečevala število aktivnega prebivalstva,« pojasnjuje Košmerl.

Preplet mestnega in vaškega

Novo mesto že iz zgodovinskih razlogov nima urejene in klasično izgrajene urbane mestne podobe, v zadnjih desetletjih pa je za občino značilna hitra poselitev in razvoj izven mestnega, vaškega območja ter zaostal razvoj mestnega.

»Skrajni čas je za oblikovanje koncepta razvoja, saj je mesto zaradi dotrajanosti in pomanjkanja vizije skorajda neuporabno in zato tudi za investitorje in stanovalce manj zanimivo, kar se odraža v zmanjšanju števila prebivalcev in občutnem upadu dejavnosti v mestnem jedru,« opaža Košmerl.

Glavni trg je najpomembnejši

»Za razvoj Glavnega trga je ključnega pomena vključevanje občine v procese prenove, tudi z lastništvom, nakupi potencialnih lokacij, prenovami in kasnejšo kontrolo nad vsebino, ki v najpomembnejšem mestnem prostoru ne more biti prepuščena naključju in trenutnim tržnim razmeram,« rešitev oživitve Glavnega trga vidi Košmerl.

Razvojni projekt bi bilo po njegovem smiselno začeti prav na Glavnem trgu, z novimi vsebinskimi dejavnostmi na področju trgovine, storitvenih dejavnosti, kulture, vzgoje in izobraževanje ter poselitvijo izpraznjenih stanovanj.

»Z umnim in odgovornim delom občinske uprave bi bilo moč v mesto pritegniti tudi izgubljene trgovce, ki sedaj delujejo izključno v obrobnih nakupovalnih središčih,« še meni Košmerl.

Ob tem dodaja, da je v mestnem jedru poleg trga pomembna ureditev in oživitev še nekaterih objektov: tržnica in centralni tržni prostor, Narodni dom, vrtca Janko in Metka, nekdanja občinska stavba na Novem trgu 6, avtobusna postaja …

Da Košmerl s prenavljanjem in oživljanjem starega mestnega jedra misli še kako resno, dokazujejo tudi današnji prostori galerije Simulaker. Okoli 200 let star hlev, ki je zametek najstarejše pošte na Dolenjskem, so s somišljeniki in soinvestitorji preuredili po njegovih načrtih, tako da je večnamenski prostor postal eden redkih, ki poživlja kulturno in siceršnje dogajanje v mestnem središču.