Samozavest, ustvarjalnost in potrditev, da je znanje uporabno in cenjeno
Na srednjih šolah, ki so se s svojimi dijaki in opravljenimi izzivi izkazale v minuli sezoni Mojstrov prihodnosti, si želijo nadaljnjega sodelovanja v uspešnem projektu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pogovarjali smo se z magistrico pedagogike Tino Pokrivač, ravnateljico Srednje šole za prehrano in živilstvo, ki deluje v okviru Izobraževalnega centra Piramida Maribor. Tamkajšnji dijaki so se izjemno izkazali z izzivom, ki so jim ga zastavili v pekarni Pečjak.
Pokazali so ogromno zanimanja in najprej sami, nato pa skupaj z mentorji razvili idejo in vrhunski izdelek, ki so ga nato poskusno pripravili na proizvodni liniji v Pekarni Pečjak. Nekateri so to nalogo uveljavili celo kot četrto izpitno enoto na poklicni maturi, kar je bila zanje še dodatna motivacija.
Če bi bili danes ponovno dijakinja, bi naredili kaj drugače, da bi se še bolje pripravili na svojo prihodnjo kariero?
Če bi se danes lahko vrnila v šolske klopi, bi zagotovo še bolj zavzeto izkoristila vsako priložnost, ki bi mi jo ponudila šola. Obdobje izobraževanja je namreč idealen čas za preizkušanje različnih poti, pridobivanje izkušenj in spoprijemanje z izzivi. Prav te izkušnje nam pozneje na poklicni poti pogosto najbolj koristijo. Večkrat bi stopila iz svojega območja udobja, saj danes vem, da se največ naučimo takrat, ko si upamo poskusiti nekaj novega.
Kaj po vašem mnenju današnje dijake najbolj skrbi, ko pomislijo na prvo zaposlitev in svojo prihodnost?
Menim, da jih ne skrbijo toliko strokovne kompetence, saj med izobraževanjem pridobijo dobro temeljno znanje. Več negotovosti čutijo ob vprašanju, kako se bodo znašli v resničnem delovnem okolju: kako navezati stik s sodelavci, komunicirati z nadrejenimi in strankami, se vključiti v kolektiv ter se odzvati v nepredvidljivih okoliščinah. To so veščine, ki jih je težko pridobiti zgolj iz učbenikov, zato so neposredne delovne izkušnje za mlade neprecenljive.
Kaj pri današnjih generacijah mladih najbolj občudujete – in česa jim po vašem mnenju primanjkuje?
Pri njih občudujem predvsem, da si upajo jasno in glasno povedati, kaj si želijo in kaj pričakujejo. Bolj se zavedajo svojih potreb, vrednot in pravic ter ne pristanejo zlahka na nekaj, v čemer ne vidijo smisla. To je pomembna odlika.
Včasih pa jim primanjkuje discipline, potrpežljivosti in vztrajnosti – sposobnosti nadaljevati tudi takrat, ko postane težko in rezultati niso vidni takoj. Prav vztrajnost je pogosto tista, ki dobro zamisel spremeni v resničen uspeh.
Kako odgovarjate na očitke, da šole mladih ne pripravijo dovolj na razgovore za zaposlitev, komunikacijo z delodajalcem in prve delovne izkušnje?
Na naši šoli izvajamo predvsem programe, v katerih se dijaki že med izobraževanjem srečujejo z resničnim delovnim okoljem. V okviru praktičnega usposabljanja pri delodajalcih spoznavajo delovne procese, pričakovanja delodajalcev, poklicno komunikacijo in odgovornost, ki jo prinaša zaposlitev.
Seveda pa so razmere na trgu dela zelo raznolike, prav tako se med delodajalci razlikujejo pričakovanja do zaposlenih. Zato od šolskega sistema ni mogoče pričakovati, da bo mlade pripravil na prav vsako okoliščino. Šola lahko zagotovi trdne strokovne temelje, varno okolje za pridobivanje izkušenj ter čim več stika z delodajalci. Pomembni pa ostajata tudi posameznikova samoiniciativnost in pripravljenost na nadaljnje učenje.
Kaj je za prihodnost pomembnejše: dobre ocene ali radovednost, samostojnost in pripravljenost na učenje?
Ocene so lahko pokazatelj znanja, prizadevnosti in delovnih navad, vendar je za dolgoročni uspeh pomembnejša pripravljenost na učenje. Naši dijaki bodo čez nekaj let morda opravljali poklice, ki jih danes še ne poznamo, ali pa se bodo njihove naloge zaradi tehnološkega razvoja bistveno spremenile.
Ključno bo, da se bodo znali prilagajati, samostojno iskati rešitve, kritično presojati informacije in se vse življenje učiti. Znanje, ki ga pridobimo danes, je temelj, radovednost pa je tista, ki nam omogoča, da ga nenehno nadgrajujemo.
Kaj vam delodajalci povedo o vaših dijakih – kaj pri njih najbolj cenijo in kaj najpogosteje pogrešajo?
Od delodajalcev prejemamo zelo dobre povratne informacije. Pri naših dijakih posebno cenijo dobro poznavanje temeljnih poklicnih vsebin, praktično znanje, ustvarjalnost in pripravljenost za delo. Veseli nas, da njihove strokovne kompetence ocenjujejo zelo visoko.
Najpogosteje pa si želijo še več samostojnosti, samozavestne komunikacije, odgovornosti in vztrajnosti. To so kompetence, ki se razvijajo postopoma – z izkušnjami, zaupanjem in priložnostmi, da mladi prevzamejo odgovornost za svoje delo.
Če bi lahko v šolo uvedli en nov predmet za življenje in delo v prihodnosti, kateri bi bil?
Uvedla bi predmet s področja osebnostnega razvoja, ki bi vključeval razvijanje zdrave samopodobe, samozavesti, čustvene pismenosti, komunikacijskih spretnosti in psihološke odpornosti. Mladi bi se učili, kako se spoprijemati z neuspehi, reševati konflikte, postavljati meje in ohranjati notranje ravnovesje.
Ko se dobro počutimo v svoji koži in se znamo konstruktivno spoprijemati z izzivi, smo tudi pri učenju in delu bistveno uspešnejši. Takšno znanje je uporabno v vsakem poklicu in v vseh življenjskih obdobjih.
Umetna inteligenca spreminja tako šolo kot delovna mesta. Katerega znanja ali sposobnosti po vašem mnenju nikoli ne bo mogla nadomestiti?
Umetna inteligenca je lahko izjemno koristno orodje, vendar ne more v celoti nadomestiti človeške ustvarjalnosti, strokovne presoje, empatije in občutka za drugega človeka. Ne more nadomestiti pristnega mojstrstva, izkušenj in tistega posebnega občutka, s katerim nastajajo edinstveni pekovski, slaščičarski ali mesni izdelki.
Prav tako ne more prevzeti celotne odgovornosti v nepričakovanih okoliščinah, ko sta potrebna hiter in strokoven odziv ter razumevanje konkretnega položaja. Prihodnost zato ne pripada ljudem, ki bodo tekmovali z umetno inteligenco, temveč tistim, ki jo bodo znali premišljeno uporabljati ter jo povezati s svojo ustvarjalnostjo, strokovnostjo in človečnostjo.
Če bi lahko danes dali vsakemu dijaku pred odhodom iz šole samo en nasvet za njegovo poklicno pot, kaj bi mu rekli?
Poišči pot, ki te osrečuje in ti daje občutek smisla, nato pa na njej vztrajaj. Ne ostajaj predolgo v okolju, v katerem si nesrečen in ne moreš razviti svojih sposobnosti. Sprejmi priložnosti, tudi če te nekoliko prestrašijo, saj se prav iz njih pogosto rodijo najdragocenejše izkušnje.
Predvsem pa verjemi, da so sanje dosegljive – vendar poleg poguma zahtevajo tudi znanje, delo in vztrajnost.
Kdo je za vas »mojster prihodnosti« – človek, ki veliko zna, človek, ki se zna prilagajati, ali človek, ki si upa ustvariti svojo pot?
Mojster prihodnosti je zame človek, ki združuje vse troje. Ima dobro strokovno znanje, vendar se zaveda, da ga mora nenehno nadgrajevati. Zna se prilagajati spremembam, hkrati pa ima dovolj poguma, da razmišlja s svojo glavo in ustvarja lastno pot.
Samo znanje brez prilagodljivosti v hitro spreminjajočem se svetu ne zadošča, prav tako pogum brez znanja in odgovornosti nima trdnih temeljev. Pravi mojster prihodnosti zna svoje znanje ustvarjalno uporabiti, se učiti iz napak in iz sprememb narediti priložnost.
Kaj so po vašem mnenju in izkušnjah največje prednosti kampanje Mojstri prihodnosti?
Največja prednost kampanje je, da dijakom omogoča predstaviti svoje zamisli in izdelke izkušenim strokovnjakom ter od njih dobiti konkretne in dragocene povratne informacije. Mladi lahko spoznajo velike in resnične delovne procese, vidijo, kako njihove ideje zaživijo v profesionalnem okolju, ter se preizkusijo v okoliščinah, ki presegajo običajno šolsko delo.
Takšna izkušnja krepi njihovo samozavest, ustvarjalnost in občutek, da je njihovo znanje uporabno in cenjeno. Hkrati jim omogoča boljši vpogled v pričakovanja delodajalcev in svet dela.
Si želite več priložnosti za povezovanje s podjetji in potencialnimi zaposlovalci?
Da, takšnih priložnosti si zagotovo želimo še več. Eden naših pomembnih ciljev je povezovanje mladih s podjetji in potencialnimi delodajalci. Takšno sodelovanje koristi vsem: dijaki spoznajo resnično delovno okolje, poklice in karierne možnosti, podjetja pa lahko predstavijo svoje delo ter spoznajo prihodnje sodelavce.
Šola pri tem deluje kot most med izobraževanjem in gospodarstvom. Tesnejše ko je to sodelovanje, lažje skupaj razvijamo znanje in kompetence, ki jih bodo mladi v prihodnosti resnično potrebovali.
Kakšni so bili odzivi dijakov in njihovih staršev? Ali že računajo na sodelovanje v kateri od naslednjih sezon?
Odzivi dijakov so bili zelo dobri, saj so sodelovanje doživeli kot dragoceno in motivacijsko izkušnjo. Pomembno jim je bilo, da so lahko svoje znanje uporabili v resničnem izzivu, svoje zamisli predstavili strokovnjakom in dobili občutek, kako poteka delo v profesionalnem okolju.
Pozitivno so se odzvali tudi starši, saj prepoznavajo vrednost priložnosti, ki mladim omogočajo povezovanje šolskega znanja s prakso. Zato vsi z veseljem pričakujemo nove možnosti za sodelovanje v prihodnjih sezonah.
Kakšni so vaši vtisi po opravljenem izzivu? Si želite ponovnega sodelovanja?
Naši vtisi so zelo pozitivni. Izziv je dijakom omogočil, da so pokazali svoje znanje, ustvarjalnost in sposobnost sodelovanja, obenem pa so pridobili izkušnje, ki jih v običajnem šolskem okolju težko v celoti poustvarimo.
Takšni projekti povezujejo izobraževanje, stroko in gospodarstvo ter mladim omogočajo, da lažje prepoznajo svoje sposobnosti in prihodnje karierne možnosti. Ponovnega sodelovanja si zato vsekakor želimo in z veseljem pričakujemo nove izzive.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
