V vrtcih manjka kadra, več kot 2100 vzgojiteljev pa dela za določen čas
Kadra v vrtcih primanjkuje, več kot 2000 zaposlenih pa dela za določen čas. Ministrstvo priznava, da nima podatka, koliko jih takšne pogodbe ponavlja že več let.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko država opozarja na pomanjkanje kadra v vrtcih, uradnih podatkov o tem, koliko vzgojiteljic in pomočnic leta in leta dela za določen čas, ni. Ministrstvo pravi, da takšne statistike ne vodi.
Vprašanje, zakaj je v slovenskih vrtcih tako težko priti do pogodbe za nedoločen čas, čeprav se hkrati govori o pomanjkanju kadra, ostaja aktualno. Kot smo pisali, lahko posamezne vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljev isto delo opravljajo več let, tudi prek različnih nadomeščanj, njihove pogodbe pa se kljub temu vedno znova sklepajo za določen čas.
Sviz je ob tem opozoril, da takšna praksa sama po sebi še ne pomeni nezakonitosti. Če zaposleni dejansko nadomešča začasno odsotnega delavca in je razlog ustrezno zapisan v pogodbi, je lahko tudi večletno delo za določen čas zakonito. Ključno vprašanje je torej, ali za vsako posamezno pogodbo obstaja resničen in zakonsko dopusten razlog.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino smo vprašali, koliko ljudi je v takšnem položaju. Njihov odgovor je zgovoren: tega podatka nimajo.
Več kot 2100 ljudi za določen čas
Ministrstvo je Svet24 posredovalo podatke iz evidence KPIS o zaposlitvi za določen in nedoločen čas ter o pripravnikih v vrtcih. Gre za podatke za avgust 2026 oziroma šolsko leto 2025/26, ki jih v evidenco vnašajo vrtci sami. Številke kažejo, da je bilo med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev skupaj 2126 zaposlenih za določen čas.
Na delovnem mestu vzgojitelja predšolskih otrok – pomočnika vzgojitelja je bilo torej za določen čas zaposlenih 1609 ljudi, za nedoločen čas pa 4713. Med vzgojitelji v vrtcu VII/1 je bilo za določen čas zaposlenih še 517 ljudi, za nedoločen čas pa 4812.
Podatki pa ne odgovorijo na vprašanje, ki je za zaposlene verjetno najpomembnejše: koliko od teh 2126 ljudi za določen čas je v istem sistemu že več let?
Ministrstvo tega podatka nima
Na ministrstvu priznavajo, da z natančnimi podatki o številu zaposlenih, ki več let zapored opravljajo delo na podlagi pogodb za določen čas, ne razpolagajo. Prav tako nimajo podatka, koliko zaposlenih za določen čas vsako leto znova kandidira na razpisu za isto oziroma primerljivo delovno mesto v istem vrtcu.
Manjka tudi podatek, koliko razpisanih delovnih mest za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev je bilo v zadnjih treh letih dejansko novih in koliko jih je bilo razpisanih zaradi nadomeščanj oziroma ponovne zaposlitve na že obstoječem delovnem mestu. Ministrstvo ob tem opozarja, da so ustanoviteljice vrtcev lokalne skupnosti. Te financirajo tudi plače zaposlenih v vrtcih.
Ministrstvo o spornih razpisih: »S takšnimi primeri nismo seznanjeni«
2126 zaposlenih za določen čas je evidentiranih, ne vemo pa, koliko jih pogodbe ponavlja več let.
Kaj pa razpisi, pri katerih je kandidat že znan? V prejšnjem članku smo opozorili tudi na primere, ko zaposlenemu pogodba ob koncu šolskega leta poteče, vrtec pa nato objavi nov razpis za praktično isto delovno mesto. Med zaposlenimi naj bi bilo včasih že vnaprej jasno, kdo bo delo ponovno opravljal. Ministrstvo pravi, da s takšnimi primeri ni seznanjeno.
Ob tem opozarja na zakon o delovnih razmerjih, ki določa obveznost javne objave prostega delovnega mesta, vendar predvideva tudi izjeme, ko je mogoče pogodbo o zaposlitvi skleniti brez javne objave. Ali je bila objava v konkretnem primeru potrebna, je zato po pojasnilu ministrstva odvisno od okoliščin posamezne zaposlitve.
To pomeni, da tudi sam razpis še ne dokazuje, da se delodajalec izogiba zaposlitvi za nedoločen čas. Ključno je, kaj se je dogajalo v konkretnem primeru in kakšen je bil dejanski razlog za zaposlitev za določen čas.
Leta za določen čas? To še ni nujno nezakonito
Ministrstvo je pri tem precej jasno: pogodba o zaposlitvi se praviloma sklepa za nedoločen čas, pogodbe za določen čas pa so dovoljene le izjemoma in v zakonsko določenih primerih. Toda večletno zaporedno sklepanje pogodb za določen čas samo po sebi še ne pomeni obida pravil. Če za vsako posamezno pogodbo obstaja zakonsko dopusten razlog, je takšna zaposlitev lahko zakonita.
Prav tako je lahko povsem zakonita situacija, ko nekdo več let zapored nadomešča različne zaposlene, ki so na starševskem dopustu, bolniški ali kako drugače začasno odsotni. Če pa dejanskega zakonskega razloga ni, je zgodba drugačna. Ministrstvo zato poudarja, da je treba zakonitost zaposlitve presojati od primera do primera.
Za zaposlovanje je odgovoren ravnatelj
Kaj pa očitek, da lahko subvencije za prvo zaposlitev diplomirane vzgojiteljice vplivajo na izbiro kandidatov? Pojavljajo se namreč pomisleki, da bi vrtec zaradi pridobitve sredstev raje izbral začetnico kot izkušeno vzgojiteljico, ki je pri njem morda že več let delala kot pomočnica in se je medtem izobrazila za vzgojiteljico.
Ministrstvo odgovarja, da je za zaposlovanje pristojen ravnatelj. V skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je ravnatelj pedagoški vodja in poslovodni organ vrtca, v njegovi pristojnosti pa je tudi sklepanje delovnih razmerij. Pri tem mora spoštovati zakon o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Ministrstvo ob tem opozarja še na demografski vidik. Generacije predšolskih otrok se vsako leto zmanjšujejo, kar po njihovih navedbah zelo otežuje načrtovanje dela in potrebnega števila strokovnih delavcev.
Pomanjkanje kadra, a ne vedo, koliko ljudi išče delo
In še eno pomembno vprašanje: koliko usposobljenih vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev trenutno sploh išče zaposlitev? Tudi tega podatka ministrstvo nima. Kot pojasnjujejo, nimajo pristojnosti za vodenje evidence o številu kandidatov, ki iščejo zaposlitev v vrtcih. Imajo pa analizo pomanjkanja strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki so jo izvedli v začetku leta 2026.
Za zmanjševanje kadrovskega primanjkljaja ministrstvo navaja vrsto ukrepov
Štipendije, pripravništva in subvencije šolnin
Med drugim zagotavljajo kontinuirano štipendiranje študentov pedagoških študijskih programov.
V študijskem letu 2025/26 je bilo razpisanih 200 štipendij, podeljenih pa 169. Mesečna štipendija znaša 300 evrov. Za študijsko leto 2026/27 je ponovno razpisanih 200 štipendij, rok za prijavo pa je 14. oktober 2026.
Ministrstvo subvencionira tudi šolnine za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev. V študijskem letu 2025/26 je bilo za ta namen razpisanih 1,25 milijona evrov, stoodstotno subvencijo šolnine pa je prejelo 561 strokovnih delavcev. Enak znesek, 1,25 milijona evrov, je predviden tudi za študijsko leto 2026/27. Rok za prijavo je 6. januar 2027.
Pomemben ukrep je tudi pripravništvo
Za šolsko leto 2025/26 je ministrstvo razpisalo 80 pripravniških mest v vrtcih, vrednih skupaj 1.419.340 evrov. Na pripravniška mesta v vrtcih je bilo razporejenih 79 pripravnikov.
Za šolsko leto 2026/27 je ponovno razpisanih 80 pripravniških mest v vrtcih, tokrat v skupni vrednosti 1.503.340 evrov. Do zdaj je bilo na pripravništvo v vrtcih razporejenih 63 kandidatov.
Rok za prijavo na razpis je 29. januar 2027 oziroma do zapolnitve pripravniških mest.
Ministrstvo našteva še vrsto drugih ukrepov
Med ukrepi ministrstvo izpostavlja tudi zakonsko fleksibilnejši sistem zaposlovanja, ki naj bi omogočil lažji vstop strokovnjakov z izkušnjami iz drugih področij, denimo gospodarstva, podjetništva, informatike in zdravstva.
Julija 2025 je bila sprejeta novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki omogoča pogodbo o dopolnilnem delu za vzgojno-izobraževalno, projektno in razvojno oziroma raziskovalno delo pri istem delodajalcu, ko so izčrpane vse druge možnosti organizacije dela.
Avgusta 2025 je začel veljati tudi nov pravilnik o napredovanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev v nazive. Ministrstvo pravi, da so z njim okrepili pomen prispevka k pouku oziroma delu v oddelku ali skupini ter možnosti kariernega in profesionalnega razvoja.
Lokalne skupnosti spodbujajo tudi k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom, vendar ministrstvo priznava, da so konkretni mehanizmi in odločitve na tem področju v rokah lokalnih skupnosti.
Med ukrepi so še promocija učiteljskega poklica, projekti, financirani iz evropskih kohezijskih sredstev, daljše mentorstvo učiteljem začetnikom in reforma plačnega sistema v javnem sektorju, ki je po navedbah ministrstva prinesla dvig plač zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, posebej učiteljem začetnikom.
V enem letu diplomira približno 355 bodočih vzgojiteljev
Zanimiva je tudi številka o tem, koliko novih kadrov vsako leto pride iz izobraževalnega sistema. Leta 2025 je na programu Predšolska vzgoja na Univerzi v Ljubljani diplomiralo 92 študentov, na Univerzi v Mariboru 80, na Univerzi na Primorskem pa 183. Skupaj je to 355 diplomantov v enem letu.
To pomeni, da sistem vsako leto dobi nekaj sto novih diplomantov, obenem pa ostaja vprašanje, koliko jih dejansko vstopi v stabilno zaposlitev v vrtcih.
Podatki obstajajo – ključnega odgovora ni
Odgovori ministrstva tako prinašajo nekaj pomembnih številk, vendar hkrati potrjujejo tudi eno od ključnih težav, na katero je opozoril že Sviz. V slovenskih vrtcih je evidentiranih 2126 zaposlenih za določen čas na obravnavanih delovnih mestih. Ne vemo pa, koliko od njih je v sistemu že pet, deset ali več let.
Ne vemo niti, koliko jih vsako leto znova kandidira za isto delovno mesto. In ne vemo, koliko razpisov je posledica dejanske nove potrebe po kadru ter koliko jih je povezanih z nadomeščanji ali ponovno zaposlitvijo na že obstoječem delovnem mestu.
Ministrstvo vztraja, da je treba vsako zaposlitev presojati individualno in da večletno delo za določen čas samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti. Sviz pa opozarja, da mora za vsako pogodbo obstajati dejanski in zakonsko dopusten razlog ter da bi bilo treba okrepiti nadzor nad spoštovanjem pravil.
In prav tu ostaja največja luknja v podatkih: vemo, koliko ljudi dela za določen čas, ne vemo pa, koliko jih v tem statusu ostaja leta in leta. Dokler tega podatka ni, je težko dokončno odgovoriti na vprašanje, ki smo ga odprli že na začetku: ali je težava v vrtcih predvsem pomanjkanje kadra – ali tudi v tem, kako sistem zaposluje in zadržuje ljudi, ki so v njem že dolgo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
