Arhiv Štajerskega Tednika

»Te srednje velike kmetije so pogosto denarno podhranjene, tehnološko zastarele in kot take nezanimive za mlajše generacije. Zato bi jih morali podpreti, da bi jim bile omogočene investicije v prenovo hlevov, skladiščnih prostorov, digitalizacijo. Uvedene bi morale biti podpore za tiste kmete, ki redijo živali, ob tem pa bi morali kmete razbremeniti birokracije,« je prepričan Andrej Toplak, specialist za področje govedoreje na ptujskem kmetijskem zavodu.

Svetovalec za isto področje na celjskem zavodu Tadej Virk je podrobneje predstavil problematiko upada krav dojilj. Po njegovih podatkih se je v zadnjih 15 letih število (majhnih) kmetij s kravami dojiljami znižalo za več kot 9.000.

Kmet z 20 kravami dojiljami zasluži 450 evrov mesečno ...

»Vsak dan v povprečju ugasneta skoraj dve kmetiji,« je alarmantni podatek izpostavil Virk.

A to število ni presenetljivo ob izračunu, da si kmet z 20 kravami dojiljami na mesec prisluži le 450 evrov plače. »Je takšen kmet manj vreden od delavca? Kmetijam bi morali dati zagon, sicer se bodo površine v Sloveniji zarastle. Kateri turist pa bo prišel gledat zaraščene travnike, kako bomo promovirali znamko izbrana kakovost za govedino, če pa ne bomo imeli surovine, že sedaj je večina pitane govedi iz tujine,« je opozoril Virk.

Predlagal je, da se uvedejo dodatne podpore za krave dojilje in kmete, ki delujejo na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, da se jim nameni sredstva za ureditev pašnikov in za ureditev objektov. Pobude strokovnih služb so še, da se uvedejo dodatna plačila za strme površine, da se spremeni zemljiška politika v smeri podpore družinskim kmetijam, da bi se termini razvoza gnojevke prilagajali vremenskim razmeram …

Trgovci zaslužili, tekstilci propadli, sociala ostala državi

Preberite več v Štajerskem Tedniku