L. V.

L. V.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je včeraj v Novem mestu poudaril, da je sedanja definicija minimalne plače krivična. Zato si sindikati zavzemajo za spremembo zakona- z njo želijo iz minimalne plače izvzeti dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo. »Tako bodo prejemniki minimalne plače, ki delajo ponoči,v nedeljo ali na praznike, to dobili končno tudi plačano,« je pojasnil Semolič.

ZSSS bo za spremembo zakona od 1. septembra dalje zbirala podpise podpore, stojnice se bodo nahajale tudi pred upravnimi enotami na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja.

Spomnimo, da so predstavniki sedmih reprezentativnih sindikalnih central že maja pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači skupaj z več kot 29.000 podpisi podpore predložili parlamentu. Predsednik DZ Milan Brglez jim je naložil, da morajo do 30. oktobra zbrati 5000 overjenih podpisov volivcev, potrebnih za začetek parlamentarne obravnave omenjenega predloga.

Semolič ne dvomi, da jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, in hkrati upa, »da se bo v državnem zboru izoblikovala velika večina poslank in poslancev, ki bo podprla to spremembo," je dejal.

Po ocenah sindikata je v Sloveniji okoli 35.000 delavk in delavcev z minimalno plačo, a večine predlagana sprememba zakona ne bi dosegla, saj ne delajo ponoči, ob vikendih ali praznikih. "Delež takšnih je majhen, a za te je to izjemnega pomena," je še dejal Semolič.

Proti ukinitvi najvišjega dohodninska razreda

V ZSSS si želijo tudi sprememb na davčnem področju, ki bi šle v smeri razbremenitve dela in obremenitve kapitala ter premoženja. Nasprotujejo pa napovedani ukinitvi četrtega, najvišjega dohodninska razreda. Kot opozarjajo, je vlada s tem velikodušna le do tistih, ki so že tako ali tako privilegirani.

Uradnega dokumenta z vladne strani sicer niso dobili, a kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Semolič, se marsikaj dogaja tudi mimo teh in "državna sekretarka se o tem verjetno ni šalila".

Po besedah izvršne sekretarke zveze Andreje Poje je v Sloveniji davčna obremenitev dela med višjimi v Evropi, glede davkov na kapital pa se uvrščamo na sam rep. Davki na kapital v Sloveniji predstavljajo le 3,7 odstotka BDP, davki na delo 19,7 odstotka BDP.

Ob tem je opozorila, da velik problem v Sloveniji predstavljajo nizke plače, kar dve tretjini zaposlenih namreč prejema plačo, ki je nižja od povprečja, kar 50 odstotkov pa prejema manj kot 1310 evrov bruto oz. manj kot 890 evrov neto. Že nizki dohodki pa so obdavčeni po stopnji 41 odstotkov.

Zato bi od ministrstva za finance pričakovali drugačne rešitve, pravi Pojetova. Dodaja, da je "sramotno in žalostno", da minister vehementno zavrne spremembe na področju prejemnikov minimalnih plač in pove, da se zanje v proračunu ne bo našlo niti evra, v naslednjem trenutku pa odpravi obdavčitev najbogatejših in se odpove 16 do 25 milijonom evrov.

zsss.pdf

Prenesi