Arhiv Štajerskega Tednika

Zlatarji še zdaleč nimajo tako enostavnega dela, kot se morda zdi na prvi pogled. Konkurenca, ki jim korenito sega v dejavnost, so prodajalci nakita, ki jim je z všečnim dizajnom uspelo zgraditi zveneče blagovne znamke, na podlagi znamk pa držijo visoke cene. Čeprav ni nujno, da so izdelki sicer visoko ceno kakovostni. Medtem ko njihova vrednost sčasoma zvodeni, je zlati nakit vedno nekaj vreden, pa četudi je star 50 let ali več. Posebej stari kosi nakita so tudi primerki za zbiratelje, njihove cene pa zelo visoke.

Nakit iz rumenega zlata postaja ponovno popularen

Prodaja zlatega nakita je po besedah zlatarjev zelo odvisna od kupne moči v lokalnem okolju, pa tudi širšega ekonomskega dogajanja doma in po svetu. Zlato je luksuzna dobrina, v času kriz ga ljudje kupujejo manj, govorijo izkušnje zlatarjev. Čeprav je bilo zlato v očeh mladih generacij zadnja leta popolnoma spregledano, se sedaj trend obrača v prid zlatarskih mojstrov. „Opažamo, da povpraševanje mladih po zlatem nakitu raste, kar nas veseli. V času nekdanje Jugoslavije je bil zlati nakit zelo popularen, potem je šlo zanimanje zanj v zaton. Po letu 2000 je začel v ospredje prihajati nakit iz drugih materialov: srebra, jekla in titana ter umetnih materialov – tako imenovana bižuterija. Rumeno zlato se sedaj vrača, postaja vedno bolj popularno, ljudje radi podarijo nekaj vrednega in trajnega, trajnostni spomin. Verjetno je razlog, da se zlato popularizira, tudi rast njegove borzne cene. Zlato bo vedno imelo neko vrednost,“ je poudarila Maja Tofant, ki je predstavnica četrte generacije znanih ptujskih zlatarjev.

Zlato je najvarnejša naložba

Poznavalci trga zlato ocenjujejo kot najvarnejšo naložbo. Zadnjih 15 let je ustvarilo tudi zavidljiv donos. Leta 2008 je bila cena za kilogram zlata 20.000 evrov, pred tednom dni je bila 68.000 evrov.

Vodilna proizvajalka rude zlata je Kitajska, največja proizvajalka zlatega nakita na svetu pa Indija. Stoletja je za največjo svetovno proizvajalko in izvoznico zlatega nakita veljala Italija. Največ zlata na svetu je v nakitu, okoli 50 odstotkov (89.000 ton). Po podatkih iz leta 2018 je bila zaloga neizkopanega zlata 57.000 ton, 31.500 ton naložbenega zlata je bilo v lasti javnega sektorja in 40.000 v lasti zasebnikov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku