Slovenija varčuje. Na vseh koncih in krajih. Po vseh vrhovih in po vseh dolinah. Varčujejo predsedniki, varčujejo ministri, varčujejo poslanci, varčujejo državni sekretarji in varčujejo snažilke. Slednje le pri nameščanju toaletnega papirja, a tudi to je varčevanje.

Predsednik vlade, na primer, si sam plačuje kavice in druge napitke. Najvišji državni predstavniki bodo morali po novem potovati po svetu z rednimi letalskimi poleti. Nič več zasebnih frčanj, ki so draga kot žafran. Krajše razdalje bo smetana naroda premagovala z avtomobili, morebiti se bo kdo odločil celo za moped ali kolo. Izvoljeni predstavniki ljudstva hočejo biti za zgled skromnosti in odpovedovanj, pa naj to stane, kolikor hoče.

Premier je zahteval tudi zmanjšanje plač vsem, ki delajo v državni upravi. Tudi v podjetjih v državni lasti bo menadžerjem pošteno oklestil plače. Zmanjšal bo sejnine in odpravnine. Saj ne gre, da dobi odhajajoči iz banke na drugo dobro plačano delovno mesto milijon evrov odpravnine, delavec pa le delavsko knjižico in čevelj v zadnjico. Ja, malo je manjkalo, pa bi dobil odhajajoči ameriški predsednik čevelj v glavo. O tem so pisali vsi svetovni časopisi, poročale so vse televizije, radijske postaje in o tem so govorile celo jezikave babnice pri frizerju. Kadar pa dobi čevelj v zadnjico več sto delavcev, velikih časopisnih člankov ni. Le kje kakšna vest, skrita med malimi oglasi ali osmrtnicami.

Ja, manj cvenka na mesec bodo prejeli tudi poslanci v državnem zboru. Pa direktorji zdravstvenih domov. Nekateri med njimi so pospravili v žep na mesec tudi po petnajst tisoč evrov. Tako visoke plače so opravičevali s številnimi opravljenimi nadurami. Kar nekaj zdravnikov - direktorjev dokazuje, da delajo na dan tudi po dvajset ur. Si lahko predstavljate njihovo zbranost pri delu? Ne gre se čuditi, če se zgodi to, kar se je zgodilo v kratki zgodbici, ki vam jo bom zaupal.

Na dopoldanski viziti v neki slovenski bolnišnici je slišati iz ene od bolniških sob glasno kričanje: »Moja noga! Kje je moja desna noga?« Pa zdravnik vpraša: »Sestra, le zakaj se ta človek sprašuje, kje je njegova desna noga.« »Veste, gospod zdravnik,« odgovori sestra, »to je pacient, ki bi mu morali odstraniti mandeljne.«

V paket slovenskega varčevanja oziroma polnjenja državnega proračuna sodi tudi povišanje trošarin. Tako se bodo podražili tobak in tobačni izdelki ter alkoholne pijače. Po tej novici je bil sosed Nace povsem iz sebe. V bifeju Pri razbiti buči je na vprašanje natakarja, če bo zaradi podražitve alkoholnih pijač v bodoče kaj manj pil, odgovoril: »Ne, manj bom jedel.«

Moja soseda Bara pa je varčevalne ukrepe slovenske vlade označila za norost, ki ji ni para. »Varčevati je treba takrat, ko kaj imaš, ne pa takrat, ko nimaš ničesar.« Je pa ploskala podražitvi tobaka in tobačnih izdelkov, saj je velika nasprotnica vsakršnega dima. In sicer od takrat, ko se je govorilo po našem mestu, da se  rada vidi s poštarjem. Ko je to ostro zanikala, ji je sosed Nace zabrusil v obraz: »Draga moja, kjer je dim, je tudi ogenj.«

Pa naj razume, kdor more.