B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-3463896##

Slovenske kumare ostajajo v skladiščih, trgovske verige stiskajo pridelovalce z nižjimi cenami, minister Židan pa govori o nekorektnosti. Je država storila vse, da zaščiti domače?

Kot smo že poročali, so imeli v skladiščih KZ Krka v začetku tedna 30 ton neprodanih kumar. S strani nekaj pridelovalcev pri tem prihajajo opozorila, da trgovci zahtevajo nižanje cen, saj sicer to zelenjavo lahko kupijo na španskem ali portugalskem trgu, kjer so cene zaradi preplaha z okužbami z bakterijo E. Coli skoraj enake nični.

Po izbruhu afere so nekateri pridelovalci omenjali, da naša država ni ravnala ustrezno, da zaščiti domače. Kmetijski minister Dejan Židan namige za Studio D zavrača: "Niti ena evropska država ni prepovedala uvoz kumar iz Španije ali Portugalske ali Nizozemske ali Poljske in Češke, ker tega niti ne sme. Prepovedan je bil le uvoz iz tistih dveh kmetij, kjer so nemške oblasti postavile sum, da imajo kontaminirane kumare. Ta sum se je kasneje izkazal za neutemeljenega." Minister dodaja, da se je v evropskih državah zgodilo nekaj drugega, in sicer da kupci v večji meri povprašujejo po domačih pridelkih.

Tudi slovenski kupec naj bi po prepričanju ministra v večji meri povpraševal po domačih kumarah. Tu pa se zaplete, saj nekateri domači pridelovalci pridelka ne morejo prodati, ker veletrgovci zahtevajo nižanje cen. Kumare namreč v tem trenutku s tujih trgov lahko dobijo po bistveno nižjih cenah. "Nihče nima pravice, da od slovenskega pridelovalca zahteva, da svoj proizvod prodaja pod ceno zato, ker je kriza recimo v Španiji. Te moralne pravice nihče nima," poudarja Židan. Vendar moralna pravica je eno, zakon kapitala drugo.

Na opozorilo Studia D, češ da moralne pravice res nihče nima, vendar da se to na trgu vendarle dogaja, minister najprej odgovori, da ne povsod, in doda, da so se pridelovalci že začeli združevati. "Ko pa nastopijo združeno, trgovci bolj razumejo, da ne morejo izsiljevati. V tem trenutku je torej predvsem pomembno, da se naši pridelovalci združujejo."

Bodo tudi Slovenci dobili evropski denar?

Kot je že znano, je Evropa zaradi škode, ki so jo na trgu povzročile okužbe z bakterijo E. Coli, obljubila pomoč. Bo prišla v prave roke? "V torek sem bil na zasedanju evropskih kmetijskih ministrov v Luksemburgu. Ministri smo prvo ponujeno obliko pomoči zavrnili, ker je bila premajhna. Ponudili so 150 milijonov evrov pomoči, pri čemer je potrebno vedeti, da ima samo Španija več kot 200 milijonov tedenske škode." Poleg tega bi v skladu s prvim predlogom denar dobilo le nekaj največjih evropskih pridelovalcev.

Židan poudarja, da se pripravlja drugi predlog, v skladu s katerim naj bi dobili pomoč vsi, tudi kmetovalci v državah, kot je Slovenija, ki niso morda veliki izvozniki, imajo pa kljub temu škodo.