Za podaljšanje delovanja NEK in tudi za drugi blok
##IMAGE-3463895##
Osnutek nacionalnega energetskega programa, katerega 45-dnevna javna razprava se začenja danes, vsebuje pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo jedrsko opcijo, trije izgradnjo Teša 6, dva pa sta brez njega. Naložbe v energetiko do leta 2030 so ocenjene med 25 in 29 milijardami evrov.
Zelena luč za NEK...
V času nastajanja nacionalnega energetskega programa je prišlo do jedrske nesreče v japonski Fukušimi, kar jedrski scenarij postavlja v drugačno luč kot pred nesrečo, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić in dodala, da se Slovenija "zaradi te nesreče ne namerava odreči jedrskemu scenariju".
Po njeni oceni je jedrska energija dobra in se jo da učinkovito in varno uporabljati za proizvodnjo električne energije. Pri morebitnem sodelovanju drugih držav pri izgradnji drugega bloka nuklearke pušča vse možnosti odprte in bodo prišle na vrsto, ko bo za to odločitev "bolj zelena luč, kot je zdaj".
Kot je pojasnil generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač, vseh pet scenarijev predvideva podaljšanje življenjske dobe obstoječe nuklearke (za 20 let), izgradnjo drugega bloka pa predvidevata dva scenarija (eden od treh osnovnih in eden od dveh dodatnih).
... in pogojna zelena za Teš 6
Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je v nacionalni program vključen v obliki, kot se že izvaja, torej 600-megavatni blok, in sicer v tri osnovne scenarije, medtem ko v dodatnih dveh scenarijih izgradnja tega bloka ni predvidena. Teš 6 je v programu ocenjen na 1,2 milijarde evrov.
"Scenariji brez Teša 6 so po okoljskih kriterijih boljši od scenarijev s Tešem 6, nekoliko slabši so glede pričakovane cene elektrike," je poudaril Kopač in ocenil, da vsi scenariji omogočajo stabilno oskrbo z energijo. "Naša usoda ni odvisna od Teša 6," je poudaril in dodal, da "če bi se dalo čas zavrteti nazaj, vsaj za dve, tri leta, scenarija s Tešem 6 zagotovo ne bi izbrali".
Tri prednostna področja programa so učinkovita raba energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije ter razvoj omrežij za distribucijo električne energije z uvajanjem aktivnih omrežij.
Postavlja tudi konkretne lokacije za posamezne elektrarne (med drugim 14 lokacij za vetrne elektrarne), zato ima obsežno spremljajoče okoljsko poročilo. Tega je bilo treba uskladiti, zato je v nekaterih primerih po Kopačevih besedah manj ambiciozen kot prvotni predlog.
Zdaj npr. ne vsebuje konkretnih lokacij za hidroelektrarne na Muri, hidroelektrarne Učja, v njem tudi ni vseh lokacij za hidroelektrarne na srednji Savi. Kopač je prepričan, da se bodo nekateri predlogi v javni obravnavi vrnili.
Energetski program opredeljuje vrsto ciljev: med drugim 20-odstotno izboljšanje učinkovite rabe energije do leta 2020 in 27-odstotno izboljšanje do leta 2030, 25-odstoten delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do 2020 in 30-odstoten delež do 2030, 9,5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do 2020 in 18-odstotno zmanjšanje do 2030 glede na leto 2008, zagotovitev 100-odstotnega deleža skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi do 2020 in za javne do 2018 ter zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45 odstotkov do 2030.
Različni scenariji za uresničitev do leta 2030 predvidevajo različno višino potrebnih finančnih sredstev, gre za razpon med 25 in 29 milijardami evrov. Po pričakovanjih bo okoli devet odstotkov teh sredstev oz. okoli 2,2 milijarde evrov treba zagotoviti iz javnih sredstev (slovenski proračun in evropska sredstva), je dejal Kopač.
Ob tem je dodal, da po projekcijah zmanjka okoli 50 milijonov evrov javnih sredstev na leto, vendar pa pri tem niso upoštevali, da bo z letom 2013 začela v proračun pritekati kupnina za emisije toplogrednih plinov (iz tega naslova bo na leto okoli 120, 130 milijonov evrov), ki se bo deloma uporabljala za zasledovanje ciljev energetskega programa.
Upoštevali tudi niso nekaterih drugih javnih prihodkov, ki naj bi bili v prihodnje uvedeni in jih energetski program predlaga, ne pa zapoveduje - eden takih je prispevek za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije.
Pred področjem energetike obstajajo veliki izzivi, gre za prehod na nizkoogljično družbo, potrebno bo zagotavljati tudi njeno konkurenčnost, je dejala ministrica. "Naš ključni cilj je, da energetika ostane in postane še bolj konkurenčna v mednarodnem merilu," je izpostavila.
Brez združevanja Holdinga Slovenske elektrarne in Gen Energije
V osnutku programa tudi ni predvidenega združevanja Holdinga Slovenske elektrarne in Gen Energije, čeprav je ministrica prepričana, da bo združitev nujna - "slej kot prej".
V javni razpravi bosta tako osnutek nacionalnega energetskega programa kot okoljsko poročilo za nacionalni energetski program. Na koncu bo treba izbrati enega, nato bo moral program znova v presojo na okoljsko ministrstvo. Kopač sicer upa, da bo DZ nacionalni energetski program sprejel še pred koncem leta.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z nacionalnim energetskim programom, če Zares zapusti koalicijo, je ministrica Radićeva odgovorila, da ga je pripravljala strokovna institucija (Institut Jožef Stefan), zato je prepričana, da se bo novi minister vključil v javno obravnavo in se "potrudil, da bo izbrana najboljša možnost".
Kopaču, za katerega ministrica pravi, da njegova "razrešitev ni na mizi", sicer na "misel ne pride, da bi izstopil iz Zares".
